»Večina ljudi se skuša zavarovati tako, da svoje skrivnosti skrbno čuva, a za to obstaja tudi druga pot. Če razkriješ svoje skrivnosti, če poveš svoje prigode, preden jih kdorkoli odkrije sam, jih drugi veliko težje uporabijo proti tebi. In na ta način, tudi če jih deliš s svetom, ostanejo tvoje.«
Veliki superzvezdnik Robbie Williams in avtor številnih prodajnih knjižnih uspešnic Chris Heath sta pred več kot dvanajstimi leti skupaj napisala in izdala legendarno biografijo z naslovom Feel, ki govori o Robertu P. Williamsu na njegovi poti do slave. Knjigo so takrat hvalili tako kritiki kot oboževalci po vsem svetu.
Od takrat je enfant terrible britanske glasbene scene izdal šest solističnih albumov, se ponovno združil z nekdanjo skupino Take That, ob svojem dvanajstem albumu, ki je prišel na prvo mesto lestvic, pa se je z več razprodanimi koncerti na stadionu Wembley vrnil na koncertne odre.
Robbiejevo življenje, tako karierno kot zasebno, je skratka nekakšen perpetuum mobile.
Nekaj v njem ga neprestano žene k še več, še višje in še globje.
- »Vem, da si v mlajših letih misliš, da morajo stvari iti samo na bolje, saj ko si mlad, si nesmrten. To sranje se zdi večno, kajne? A na tem svetu sem že nekaj časa, pa stvar ne izgine. Prečkal sem obzorje, pa sem še vedno tu.«
Tudi zato ne čudi, da je njegova prvotna biografija terjala svojevrstno nadgradnjo. Pred dnevi smo namreč tudi v slovenščini dobili še eno Robbiejevo biografijo, ki je plod dolgoletnega dela taistega tandema.
Iskrenost brez primere
Pod naslovom Odkrito se pred očmi bralcev razkrije nadvse osebna in mestoma surova zgodba o slavi, bogastvu, družini in glasbi, ki je podana brez dlake na jeziku. Nje živahno in podrobno zgodbo o resničnih vzponih in padcih na Robbiejevi poti skozi življenje namreč odlikujeta edinstvena intimnost in odkritost. Prav takšna, kot jo na svojih koncertih pogosto razlaga kar v mikrofon.
Ena od takšnih javnih izpovedi je bila med drugim tudi ta iz junija 2016.
- »Nisem se imel namena poročiti, nisem imel namena imeti otrok, uničeval sem samo svoje življenje. In pri tem sem bil zelo dober. Nikoli se ga ne bom znebil, ker ga nikoli nisem sprejel, in nikoli se ne počutim dobro v svoji koži. Očitno se nikoli ne bom znebil svojih strahov. Jebenti, koliko strahov imam.«
In prav takšen je Robbie tudi v svojih verzih. Avtor Robbiejeve zadnje biografije v njej že uvodoma zapiše: »Kar Roba ne moti, bi pa motilo skoraj vsakega drugega človeka, je misel, da je v teh verzih preveč iskren. Da je povedal preveč. Da je izpostavil stvari, za katere bi bilo nemara varneje, da ostanejo skrite. To je ena od stvari, za katere se redko zdi, da ga motijo, in dejansko ga nikoli niso. Morda je v njih več resnice, kot bi jo bil pripravljen razkriti povprečno razumen človek, a Rob že skozi svojo celotno kariero razkriva več resnice, kot bi jo razkril povprečno razumen človek. Lahko bi celo dejali, da je to eden od značilnih nelogičnih gradnikov, na katerih je zgradil svojo celotno kariero.«
Naj na tem mestu spomnimo, da She's the One, Angels in Candy le nekatere izmed legendarnih pop skladb, s katerimi se je Robbie Williams za vedno zapisal v kolektivni spomin glasbenih navdušencev, glede na to, da Robbie neprestano še vedno piše, in je vedno pisal, pa nas morda njegov največji hit morda vendarle še čaka.
»... in celo takrat ni prenehal s pisanjem pesmi. Enostavno mu nikoli ni prišlo na misel, da bi moral,« o Robbiejevem umiku iz sveta zvezdništva leta 2006 piše Chris Heath in nadaljuje: »Če si ga takrat obiskal v njegovem novem puščavniškem življenju nekdanjega popzvezdnika in mu navrgel, da je morda vseeno nenavadno, da ti ne glede na vse vsakič znova ponudi v poslušanje nove pesmi ter da so glasbeni producenti njegovi redni obiskovalci, te je samo pogledal, češ, se ti ne zdi, da si malo nadležen. Ali ne razumeš, da se je umaknil iz nečesa povsem drugega? Iz tega, kar bi, če bi moral to ubesediti, poimenoval 'Robbie Williams, popzvezdnik', in vsega, kar spada zraven. Umaknil se je iz zunanjega dogajanja. Zakaj za vraga bi to pomenilo, da je nehal pisati pesmi? To lahko počne tule, doma na varnem, s svojimi prijatelji. Ne da bi kdo sploh moral kaj vedeti o tem. In točno to je počel.«
Robbie Williams skratka piše zato, ker piše.
Od Take That do solo kariere
Robert Peter Williams, bolj znan kot Robbie Williams, se je rodil 13. februarja leta 1974 v majhnem kraju Stoke-on-Trent v osrednji Angliji.
Odskočno desko v svet zabave je kontroverznemu glasbeniku in zabavljaču predstavljala fantovska skupina Take That, ki je na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja obnorela najstnice po vsem svetu.
Po razpadu skupine je Robbie, ki s svojim videzom problematičnega, a neznansko karizmatičnega temačnega frajerja ni nikoli zares sodil med lepo počesane in nasmejane fante, edini od peterice uspešno nadaljeval glasbeno kariero.
»Sem ljubosumen, sem neznaten in nesamozavesten, preobčutljiv in neizobražen. Zdi se mi, da je moj uspeh kot napaka v sistemu. In ja, boli, boli veliko bolj, kot bi bilo normalno, če mi rečeš, da sem debel ... nenadarjen ... zoprn,« pa navkljub svojemu izjemnemu uspehu sebe še vedno vidi Robbie.
Izdal je več kot deset albumov, večkrat razprodal največja koncertna prizorišča (vstopnice za koncerte so vedno šle za med), prejel 18 britov, postal prejemnik nagrade (za Eltonom Johnom in Davidom Bowiejem) za legendarnega britanskega glasbenika, se poročil z ameriško igralko Aydo Field, večkrat šel na kliniko za zdravljenje odvisnosti, dvakrat postal očka, objavil nešteto kontroverznih slik na družbenih omrežjih, velikokrat povedal preveč, se skregal z britanskimi tabloidi ... in bil proglašen za najuspešnejšega britanskega glasbenika.
- »Zdravil sem se sam, z drogami, pijačo, ženskami, televizijo, internetom, cigaretami. Ali so trdovratni geni tisti, ki so me prikovali na to mesto, ali pa sem prednik svojih prednikov?«
Njegova moč je v ranljivosti
Takšen kot je Robbie v svojih pesmih in nagovorih občinstvu, pa je tudi v resničnem življenju.
Naj je bil s strani širše javnosti, še posebno sveta tabloidov, deležen še toliko kritik, je najbolj neusmiljen in nepopustljiv prav on sam do sebe. Še več. Vse te kritike je vedno znova prehitel, kot bi se hotel znesti sam nad seboj, še preden bi to lahko uspelo drugim.
Prav samokritika je tudi ena izmed najbogatejših Robovih tematik, ki jih mestoma preoblači v metaforo, drugič zamaskira s humorjem, da bi se nazadnje sebe lotil še s čudaško prezirljivo prepotentnostjo.
Navkljub ostri osi, ki jo najraje uperja naravnost proti sebi, pa je v Robbieju zaznati nekaj neskončno mehkega.
Globoko pod površjem, na katerem divjajo čustveni viharji, je namreč občasno zaznati kanček optimizma, 'zasuk, ki namiguje, da zmagoslavje izhaja iz tesnobe oziroma da Robova moč prihaja iz njegovih slabosti:
- »Pravzaprav je moja ranljivost hkrati moja moč. Kar sem dosegel, sem dosegel zaradi nje. In to mi je uspelo zato, ker sem mislil, da mi ne more.«
V pričujoči knjigi, h katere branju vas toplo vabimo, boste skratka izvedeli, kako so nastale vse njegove pesmi, hkrati pa še veliko drugih zanimivih in nadvse intimnih podrobnosti iz življenja tega neverjetno priljubljenega, a hkrati najbolj osovraženega kralja popa.
Priporočamo!
Robbie Williams Odkrito – Chriss Heath
Odkrito, ki so jo milijoni že težko čakali, je necenzuriran in prepričljiv portret človeka, kakršnega doslej niste poznali.
Robbie Williams o knjigi:
- "To je dnevnik zelo sodobnega estradnika in njegovih nenehno tavajočih misli. To je zgodba nekoga, ki je ubežal hotelskim terasam, in zgodba popzvezdnika, ki se skuša znova postaviti na noge, po tem, ko se je po zgodnji upokojitvi ponovno aktiviral. Zgodba je resnična, smešna in občasno žalostna, dobro napisana in zelo zabavna. Upam, da bo ljudem všeč."
Avtor knjige Odkrito je Chris Heath, ki je priznani britanski glasbeni novinar in avtor več glasbenih biografij, med drugim biografije dueta Pet Shop Boys in prejšnje biografije Robbieja Williamsa z naslovom Feel. Kariero je začel kot pisec člankov za glasbeno revijo Smash Hits v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kasneje pa je redno objavljal prispevke v revijah The Face, Details, Telegraph Magazine in Rolling Stone. Zadnji dve desetletji se ukvarja s pisanjem daljših reportaž za ameriško izdajo revije GQ, za kar je leta 2013 tudi prejel nacionalno nagrado za dobro poročanje.
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec