Vedno si je prizadeval povezovati slovenske vinarje in skrbeti za promocijo slovenskega vina, zato je zbral podobne zanesenjake in izdal knjigo Slovenija vinska dežela.
Kaj je vas ob pisanju najbolj presenetilo, kaj bo presenetilo bralce?
Predvsem zgodovina, ta je res bogata in premalo jo poznamo. Drugače je pa to prva knjiga, kjer so vinorodni okoliši predstavljeni strukturirano, kje je kaj. Gre za skoraj enciklopedični, učbeniški pristop hkrati pa je vsebina zelo berljiva. V njem bo vsakdo našel pester nabor zanimivih informacij, ki so podane skozi strukturiran pogled na vino in njegovo pridelavo v Sloveniji. Bralci pridobijo jasno sliko, katere sorte in sloge vina najdemo v posameznem okolišu. Čeprav je knjiga v prvi vrsti namenjena vinoljubom, sem prepričan, da bodo koristne informacije v njej našli tudi profesionalci. Verjetno bo vsak, ki jo bo prijel v roke,v njej našel nekaj novega.
Smo v času obdarovanja. Je vino primerno darilo? Katero, kako ga izbrati?
Vino je vedno primerno darilo, sploh če je kakovostno. Najbolje, da podarimo tisto, kar je nam všeč, kar bi sami spili. Edino, če sami vina ne pijemo, takrat mogoče ni najboljša ideja, da ga podarjamo. Potem raje podarimo knjigo (smeh). Darilo je praviloma vedno tudi sporočilo. Ko podarjamo vino, obdarjeni osebi sporočamo neko zgodbo, ki jo vino nosi: »Poskusi tole vino, tole je meni zanimivo, dobro in verjamem, da bo tudi tebi.« Želimo deliti lastno lepo izkušnjo z obdarovancem. Vino nas tako poveže. Pri vinu kot darilu je dovolj, da smo nad nekim vinom navdušeni in to navdušenje preko darila delimo z drugimi.
Na kaj pa se lahko opremo, na napis vrhunsko na etiketi, na ceno, nagrade?
Sam napis vrhunsko vino na etiketi žal ničesar ne pomeni. Cena je večinoma dober indikator kakovosti, načeloma drži, da je dražje vino boljše, bolj kakovostno. A vino je demokratična zadeva, omogoča, da zadeve naredimo dostopne tudi v osnovnem cenovnem razredu, ni treba da gremo v višave, lahko pa seveda tudi. Dobro vino dobimo že za 10 evrov in tudi sam večkrat sežem po njih.
Slovenci pridelujemo tudi dobra, vrhunska vina. Kaj pa pijemo?
V vsaki državi se pijejo vina po principu piramide, največ se spije vina na osnovnem nivoju, najmanj na špici. Vsak nivo ima svoj razlog za obstoj. Pomembno pa je, da je vino v svojem razredu, tudi v osnovnem kakovostnem razredu, dobro. Mi rečemo, da oddela svoje, da nima napak, da nima slabosti. Potem odigra svojo vlogo. Ljudje si ga lahko privoščijo in ob njem uživajo. Ni nujno, da je vino drago. Nasprotno, narobe bi bilo, če bi obstajala samo taka vina. Problem je, kadar ima vino napako, ampak te težave imajo občasno v vseh cenovnih razredih, sicer je res pri dražjih napak manj, ampak vsak si zasluži piti dobro oz. korektno vino, ne glede na njegovo ceno.
Besedilo: Vera Simončič // Fotografije: Osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču