Vsako leto marca množično prebiram o ženskah, o enakopravnosti, enakosti in o materinstvu. Vse to je bistveno premalo, saj smo resnične zmagovalke vsakega slehernega dne preprosto vse me – mame.
Šele ko se preizkusiš v tej čudoviti vlogi, lahko dejansko razumeš razsežnosti odrekanja, ljubezni in skrbi. Lahko je imeti kariero, če nimaš otrok in če skrbiš le zase. Takrat lahko vso svojo energijo usmeriš le vase in v doseganje zastavljenih ciljev.
Kako resnično poteka usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, je vse le iluzija in ženske obupamo nekje na sredi poti? Zakaj na ženske po tem, ko enkrat že postanejo mame, predvsem pri napredovanjih, vsi pozabijo? V primerjavi z Brusljem v Sloveniji večkrat opažam, da se ženske soočamo z idealom popolnosti, h kateremu nas seveda sili naša družba; bodi odlična mama, posveti se otrokom, vzgajaj dobro, kuhaj zdravo, skrbi za karierni razvoj, bodi fit ... seznam nalog se le podaljšuje in podaljšuje ...
Kaj pa skrb za slovenske mame, ki omogočajo obstoj slovenskih generacij? Da je duh varnega materinstva še posebno na dnu družbene lestvice pa ogorčeno spoznam, ko prebiram o tem, kako v naši državi zbiramo zamaške za varne materinske domove. Zakaj lahko dajemo denar za tuje državljane, medtem ko svojim, slovenskim materam, ne moremo dostojno pomagati? Zamaški?! Kdo pod pretvezo solidarnosti odloča o tem, da je sirski brivec pomembnejši od slovenskih mam? Mediji, vladajoči politiki?
Vsaka mama si zasluži le najboljše, čas pa je, da slovenska mama postane prednostna skrb vseh nas in da slovenski otroci začnejo odraščati v varnem okolju – zate, za vas, za nas, za boljši jutri. Vesel in ljubezni poln materinski dan zato želim vsem pravim zmagovalkam – mamam.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"