V teh dneh v evropskem parlamentu odmeva še en škandal. Spolno nadlegovanje. O tem se veliko piše, govori, ugiba, zgraža, obsoja in moralizira. Vsak dan se pojavi kakšna nova zgodba mladega dekleta, ki je naletela na sprevrženca, ki je izkoristil njeno stisko.
Mediji in poslanci kar tekmujejo v tem, kdo bo bolj obsodil nagnusna dejanja in zahteval ukrepanje. Borke za pravice žensk v parlamentu predlagajo ustanovitev posebne komisije, psihično pomoč prizadetim, SOS-telefon, izobraževanje in še mnogo podobnih koristih ukrepov.
Močno obsojam ta zavržna dejanja in vse tiste kolege, ki svojo politično moč in moško nemoč udejanjajo tako, da nadlegujejo ženske. Mimogrede, popolnoma nespodobno in nesprejemljivo se mi zdi tudi obnašanje predsednika Evropske komisije Junckerja, ki z neprimernim objemanjem, poljubljanjem in ščipanjem političnih kolegov presega vse meje dobrega okusa.
Ob tej zgodbi pa me moti še nekaj. Dvojna morala in posploševanje.
Medtem ko so puščice usmerjene v Bruselj, so najbolj glasni moralisti(ke) ob veliko hujših ekscesih, ki se dogajajo v Sloveniji, tiho kot miške. Recimo ob zgodbi 'farmacevtka in župan'. Zgrozim se ob neverjetno dolgi vrsti pripadnic ženskega spola, ki jo sestavljajo sodnice, kolumnistke, častne meščanke, političarke in kulturnice, ki molčijo ali pa celo relativizirajo menjavo telesa za službo. Dvojna morala na kvadrat!
Nič manj škodljivo ni posploševanje. Vsi politiki so pokvarjeni. Vsi so nesposobni. Vsi kradejo. Vsi so enaki. Res? Ne, ni res! Takšno razmišljanje vam prodajajo tisti, ki jim je v interesu, da je moč politike oslabljena in zato lažje vlečejo niti iz ozadja. Ves čas skrbijo za to, da v politiko prihajajo novi obrazi, s katerimi lahko manipulirajo. Ko jih ne potrebujejo več, jih odvržejo kot staro rokavico.