O romski kulturi in običajih, predvsem dogovorjenih porokah, smo spregovorili z romsko aktivistko.
Story: Sami ste bili poročeni, šlo pa je za dogovorjeno poroko, kajne? Koliko ste bili takrat stari in kaj se vam je takrat podilo po glavi?
Šlo je za dogovorjeno poroko, vendar sem pred tem fanta spoznala sama. Zaradi statusa in tega, ker sva iz iste skupine Romov, so se najini starši dogovorili za najino poroko, vendar sva vanjo oba privolila. Zelo hitro sem si premislila in si pozneje tudi nisem več želela imeti statusa zaročenke, saj se je takratna zaljubljenost hitro razblinila. Meni je bolj dišalo po svobodi in uporništvu kakor po pravilih in morali znotraj romske skupnosti.
Story: Pa ste takrat tudi vi, kot številna druga dekleta, morali prekiniti šolanje?
Nisem mogla prekiniti šolanja, vendar sem bila tako problematična najstnica, da sem se sama izpisala iz prvega letnika srednje šole.
Story: Pa bi si takrat upali postaviti po robu dogovorjeni poroki?
Poskusila sem, vendar so bili pritiski družine preveliki. Kot sem že omenila, so bili morala, status in ugled družine včasih najpomembnejši elementi za obstoj romske skupnosti. Sama sem se ločila, in to brez velikih razlogov, ki so nujni za razvezo. Sicer pa v najslabšem primeru izgubiš status in te izločijo iz skupnosti.
Story: Torej, ko se poročiš, si star okoli 16, 17 let ... Kako se takrat pravzaprav še vedno fantje obnašajo do svojih žena?
Kdaj se poročiš, je zelo odvisno od socialnega statusa družine. Status in morala sta ključnega pomena za družino v romski skupnosti, zato se starši velikokrat odločajo za to, da se dekleta poročijo v premožno družino, ker naj bi to dvignilo njihov ugled.
Story: Pa gre navadno za poroke znotraj ene romske skupnosti ali tudi prek meja?
Ponavadi gre za dogovorjene poroke znotraj enake romske skupnosti, ampak ne vedno. Na primer dogovorjene poroke se dogajajo predvsem med Romi iz balkanskih držav oziroma Romi, ki so pripadniki islama.