Bilo je včeraj na ljubljanski tržnici. Vrsta pred stojnico s sadjem. In se postavita za mano dve starejši dami, ki se očitno nista videli lep čas. Kako si, kako so tvoji in podobne fraze. A še preden se vrsta začne pomikati naprej, sta že bili pri politiki.
Si slišala, begunci na Škofijah. In kandidati za ustavnega sodnika, katastrofa. Da ne govorimo o višini pokojnin. Kje smo pristali 25 let po osamosvojitvi. V navadni banana republiki.
Ob takih in podobnih stavkih se vedno zamislim, kako daleč stran od resničnosti zares živimo. Stati sredi mestnega središča, v pešconi, na varnem kraju, na čistem zraku, pred stojnico, polno banan, ki so še pred nekaj desetletji bile nepredstavljiva dobrina, in govoriti, da gre vse k vragu. Dva starejši dami v vrsti za menoj. Kaj pa me navsezadnje briga. In sploh je nevljudno prisluškovati tujim pogovorom. Ne vem, kdo sta, in slišala sem samo nekaj besed. A bile so ravno tiste pripombe, ki jih pri nas slišiš vedno in povsod. Prazno godrnjanje, za vsako ceno pripomniti nekaj slabega. Siti in nezadovoljni se kar naprej sprašujemo, 'a smo se zato boril'.
V zadnjem času je sicer modno pljuvati na vladajoče elite. Ameriški predsednik je ne nazadnje tako dobil volitve. A po drugi strani se nihče ne vpraša, od kod potem dejstvo, da živimo v blaginji in v miru, če nam vladajo sami nesposobneži in barabe. In kam bi prišli, če bi vajeti prevzeli resnično neumni in nesposobni. Sama želim, ravno obratno, da mi vlada elita. Najboljši in skrbno izbrani. Saj tudi če zbolimo, iščemo strokovnjaka. Če hočemo nov telefon, bi radi najboljšega ponudnika. Zakaj ne bi bilo tako tudi v politiki. Sploh ker o tem lahko soodločamo. In to v državi, kjer kot navaden državljan lahko postaneš del elite. Za to ne potrebuješ ne ustreznega kapitala ne sorodstva. Če bi živela v državi, kjer bi lahko soodločala samo kot otrok ali žena diktatorja, bi se resno zamislila.
K sreči živim v kraju, kjer mi vlada sin olimpionika, na čelu mesta pa sedi nekdanji trgovec. Brez nafte, vplivnega sorodstva ali bogatih staršev. In letos upam, da nas na volitve ponovno popelje sin šivilje. Zdi se absolutno kvalificiran za še en mandat predsednika države, pa tudi če bo med kampanjo na tržnici spet pomagal prodajati banane.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
