Če ste med aktivnejšimi uporabniki družbenih omrežij, potem zagotovo veste, da čedalje več slavnih in znanih govori o tegobah, ki jih dajejo, o svojih osebnih težavah, dvomih, nesamozavesti ...
Zaradi tega je nastal tudi izraz "sadfishing" - gre za angleško skovanko, "sad" pomeni žalosten, "fishing" pa ribarjenje. Gre za besedo, s katero se opisuje posameznik, ki pretirava z opisovanjem svojih težav - predvsem čustvene narave - da bi na ta način pritegnil pozornost in naklonjenost sledilcev na družbenih omrežjih.
Izraz je prvi uporabil britanski Metro, in sicer po tem, ko je zvezdnica resničnostnih šovov Kendall Jener na Instagramu potarnala o boju z aknami in o tem, da je bila včasih zelo tesnobna, negotova, da je cele dneve jokala ... Izkazalo pa se je, da je šlo za marketinški trik, del kampanje za blagovno znamko, čigar izdelki pomagajo v boju proti aknam.
A strokovnjaki opozarjajo, da je "sadfishing" eden od trendov, ki bi lahko škodil samozavesti mladih ljudi oziroma najstnikov. Mladi, ki jih pestijo težave na področju duševnega zdravja, težje poiščejo pomoč preko družbenih omrežij, neradi izpostavljajo svoje težave. Kako bi torej lahko prepoznali pravi poziv na pomoč v nasprotju z iskanjem pozornosti in nabiranju všečkov?
Z objavljanjem sporočil o svojih čustvenih težavah se mladi izpostavljajo tveganju, da morda ne dobijo odgovora, ki ga želijo, pravijo strokovnjaki. Britanska organizacija za spletno varnost Digital Awareness UK v raziskavi ugotavlja, da je "sadfishing" problematičen. Opravili so namreč študijo na več kot 50.000 učencih v Veliki Britaniji, ki so bili stari od 11 do 15 let. Izkazalo se je, da ima "sadfishing" nanje negativen učinek. Zaradi tovrstnih objav se najstniki ne počutijo bolje, učinek je nasproten - po čustvenem izlivu se namreč počutijo prazne in razočarane.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
