Ko v svoje brskalnike vtipkamo besedo 'dieta', nas tam pričaka na milijone zadetkov in praktično vsak izmed nas pozna kakšno od na desetine tistih, ki so se nam v zadnjih letih predstavile kot edine učinkovite in vse po vrsti strašno revolucionarno. Žal pa je z dietami velik križ. Prav nobena – od Atkinsove, conske, genske diete ali diete s piškoti – v resnici ne deluje!
Kaj torej jesti?
Dan Buettner, novinar revije National Geographic in avtor knjižne uspešnice o prehrani najbolj dolgoživih ljudi na svetu, je v predgovoru knjige, ki vam jo v nadaljevanju (skupaj z nje avtorico) z veseljem predstavljamo, med drugim zapisal takole: »Več kot desetletje sem se ubadal z vprašanjem, kaj jedo stoletniki, da dočakajo takšno starost, zato vam lahko povem nekaj dejstev. Najprej, evolucija nas usmerja k pravilnemu prehranjevanju. Pomislite na to, kako so se prehranjevali naši stari starši, koliko predelane in koliko sveže hrane so zaužili, pa boste dobili dokaj dobro predstavo o tem, kako smo se ljudje prehranjevali v zadnjih stoletjih. Kot drugo, vsi moramo eksperimentirati in odkriti, kaj ustreza našemu življenjskemu slogu in organizmu. Mislim, da je zelenjava dobra za nas, toda vsakokrat, ko jem jajčevce, mi nebo močno oteče, pa ne vem, zakaj. Kot tretje, če uživamo tisto, kar imamo radi, bomo to najbrž uživali tako dolgo, da bo to močno vplivalo na naše zdravje – dobro ali slabo.«
Zaradi vsega, kar je Dan Buettner do danes spoznal, je njegovo javno izraženo odobravanje izsledkov lastnih dolgoletnih raziskovanj poklicne kolegice Sarah Wilson toliko pomenljivejše.
Sarah, ki se v preučevanje prehranjevanja ni spustila zgolj zato, da bi se njene knjige bolje prodajale, temveč zato, ker jo je resnično skrbelo za lastno zdravje in se je želela pozdraviti, se je namreč dokopala do nadvse zanimivih in znanstveno overjenih resnic o hrani. Spoznala je, da nas ta prav zares lahko dela bolne ali pa nas – nasprotno - pozdravi. V zadnjih nekaj letih je tako govorila z nekaj vodilnih znanstvenikov in prebirala njihove raziskave ter tako postala skoraj nekakšna prehranska enciklopedija na dveh nogah. Ker je ob vsem tem še veliko potovala po svetu in pridno zbirala recepte za najbolj zdrave obroke, kar jih ima ponuditi širni svet, je vse to na koncu našlo prostor v njeni odmevni knjižni uspešnici Adijo, sladkor.
Sarah Wilson, ki se ob nedavnem izidu slovenskega prevoda svoje knjige prav te dni mudi tudi v Ljubljani, svoje raziskovalno poslanstvo zdravega gurmanstva nadaljuje. Tako naj bi v prihodnjih nekaj tednih potovala po Sloveniji - med drugim tudi z namenom iskanja novih zdravih receptov. Zato bi se ne šlo čuditi, če bi se v enem od njenih prihodnjih ponatisov knjige njenim 108 receptom brez sladkorja pridružil še kakšen podalpski.
V imenu zdravja!
Sarah, ki je svoje otroštvo preživljala na samooskrbni kmetiji, je od sladkorja postala odvisna šele v svojih najstniških letih, ko se je preselila v mesto. Takrat si naenkrat ni znala več predstavljati zajtrka brez cimetovega polžka, samo sebe pa je še prepričala, da gre zaradi rozin za povsem zdrav prigrizek. Sčasoma to seveda ni bilo dovolj. Vse pogosteje si je zaželela jabolčno pito, pa malo čokolade, pa ... In včasih se je prenajedala. Da bi jo že naslednji trenutek zapekla slaba vest in je nato do konca dneva le še stradala.
Zaradi vsega tega je na koncu zbolela. Zelo zbolela.
»Sprva so se pojavile motnje razpoloženja in težave s spanjem, pozneje pa težave z delovanjem nadledvičnih žlez ter moja prva avtoimunska bolezen – Gravesova bolezen ali povečano delovanje ščitnice. Vse odtlej imam težave z želodcem in črevesjem, razvile pa so se mi tudi druge avtoimunske bolezni, nazadnje Hashimotova bolezen.«
V želji po povrnitvi zdravja se je Sarah pričela bolj zdravo prehranjevati in se poigravati z mislijo, da bi morda (nekoč prav zares in povsem) opustila sladkor v svoji prehrani. Potem pa se je pred dvema letoma odločila, da bo poskusila - pa naj bo, kar bo.
To, kar se je začelo zgolj kot nekakšen novoletni eksperiment, je počasi preraslo v nekaj večjega.
»Opuščanje sladkorja je bilo lažje, kot sem pričakovala, in pri tem sem se počutila tako dobro kot še nikoli, zato sem kar nadaljevala in nadaljevala.«
Sarah, ki si danes le težko še predstavlja, da bi si s sladkorjem še kdaj mazala telo in kalila bister um, je morala, da ji je to sploh uspelo, biti in ostati nadvse iznajdljiva. Ljudje si namreč le težko predstavljamo, kako težko se je danes ogniti sladkorju, saj sodobno prehranjevanje malodane sloni na njem. Sladkor boste namreč našli tako v žitni ploščici kot v omaki za žar, v 'lahkih' jogurtih pa je celo več dodanega sladkorja kot v sladoledu.
Narobe svet!
Di pa bi bilo še huje, nas naokoli prinašajo celo t.i. trgovine z zdravo prehrano. Te pod krinko zdrave hrane v resnici ponujajo samo fruktozo: »Tam sem našla prigrizke z najvišjo vsebnostjo fruktoze, ki so bili največkrat označeni z napisi 'majhna vrednost maščob', 'brez gluten', '100-odstotno naravno' in 'celo brez dodanega sladkorja'.«
Vse to boste seveda spoznali tudi sami takoj, ko boste skušali slediti zgledu Sarah Wilson, ki še zdaleč ni edina, ki ji je v zadnjih nekaj letih nekaj takšnega uspelo.
Nelepa resnica!
A preden zares začnete, vam bo Sarah Wilson v svoji knjigi Adijo, sladkor zaupala nekaj precej nelepih resnic.
Prva je ta, da je sama potrebovala približno dva meseca, da je povsem opustila sladkor. »Študije pravijo, da traja od 21 do 66 dni, da s psihološkega vidika spremenimo navado,« piše v knjigi Sarah in nadaljuje: »... zato vam svetujem, da si za to vzamete osem tednov.«
In ko boste iz svoje prehrane po Sarinih napotkih pričeli izločati ves sladkor, boste ugotovili, da naj bi s svojih jedilnikov črtali tudi sadje, sadne sokove, med in celo agavo. A naj na tem mestu vendarle dodamo, da si mnenja strokovnjakov na tem mestu niso edina. Medtem ko nekateri nutricionisti svetujejo, naj pri opuščanju sladkorja ljudje opustijo zgolj dodani sladkor, jih je veliko njih tudi mnenja, da je na začetku najbolje izločiti popolnoma vsega (saj je le tako mogoče premagati našo zasvojenost z njim), po koncu osemtedenskega programa pa lahko potem ponovno pričnemo uživati nekatere vrste sadja in primerne nadomestke sladkorja.
In še zadnja neprijetna resnica: »Med odvajanjem se boste nekaj časa počutili ušivo,« pravi Sarah. »Pri meni je to trajalo samo teden ali dva, pri nekaterih pa se lahko vleče tudi šest tednov.« Sarah, ki je privrženka 8-tedenske metode, s katero se sladkorju odpovedujemo postopno, na tem mestu še obljublja, da po tem obdobju s tovrstno slabim počutjem ne boste imeli več težav.
Bi poskusili?
Prvi teden osemtedenskega odvajanja sladkorju po metodi Sarah Wilson boste najprej pričeli zmanjševati količino sladkorja v svoji prehrani in obenem pričeli uživati manj predelanih ogljikovih hidratov (krofov, kruha, izdelkov iz bele moke in podobno).
Da si boste lažje predstavljali, koliko odrekanja bi takšna metoda zahtevala od vas, v nadaljevanju navajamo zgolj nekaj primerov iz prakse:
- Namesto z marmelado obložite opečenec z nekaj rezinami avokada, poškropite z olivnim oljem in potresite z malce mlete rdeče paprike.
- Namesto sokov in napitkov pijte zeliščni čaj ali sodavico.
- Namesto sladice po večerji raje pojejte malo sira.
Bi to šlo? Ne sliši se ravno prehudo, mar ne?
Nikoli več sladice?
Če vas je zdaj zaskrbelo, ali v primeru, da se odločite in v imenu zdravja poskusite slediti Sarinim napotkom, to tudi pomeni, da zdaj do konca svojih živih dni ne boste nikoli več uživali v kakšni dobri sladici, pa naj vas kar takoj potolažimo. Med njenimi 108 zdravimi recepti brez sladkorja boste našli kar nekaj zares okusnih sladic.
Enega takšnih, ki bo postal velik hit in bo navdušil tudi otroke, pa delimo z vami v nadaljevanju ...
Nutela brez sladkorja
Sestavine (za približno 300 g): 150 g lešnikov, 125 ml kokosovega mleka, 80 ml sirupa iz rjavega riža, 1 žlica olja makadamije (ali kokosovega olja), 30 g presnega kakava v prahu, 1 žlica mlete vanilije
Priprava: Pečico ogrejemo na 180 stopinj Celzija. Lešnike razporedimo po pekaču in pečemo 8-10 minut, da porjavijo. Podrgnemo, da odstranimo večji del lupinice, saj lahko pogreni (nič hudega, če je ne odstranimo v celoti). Lešnike zmeljemo v multipraktiku. Dodamo preostale sestavine in dobro zmešamo. Če želimo, da je namaz bolj tekoč, dodamo še malo kokosovega mleka. V hladilniku hranimo več tednov.
Priporočamo!
Adijo, sladkor - Sarah Wilson
Popoln 8-tedenski program za razstrupljanje z recepti. Knjiga je vaš vodnik pri opuščanju sladkorja, izgubi teže in povrnitvi dobrega počutja.
- "Shujšala sem in moja koža je postala čista. Ko sem opustila sladkor, se mi je izboljšalo tudi zdravje. Znova sem odkrila dobro počutje, energijo in iskrivost, ki sem jih imela kot otrok. Ne verjamem v diete ali v način prehrane, ki nas ne veseli. Ta program in recepti so zasnovani za trajno dobro počutje."
Sarah Wilson je bila zasvojena s sladkorjem in je vsak dan zaužila 25 žličk sladkorja, preden je spoznala, da je to krivec za nihanje razpoloženja in teže, motnje spanca in težave s ščitnico. Vedela je, da mora ukrepati. Kar se je začelo kot poskus, je kmalu postalo način življenja, zatem pa kampanja opozarjanja na nevarnosti, ki jih za zdravje pomeni sladkor.
V knjigi Adijo, sladkor vam bo Sarah z osebnimi izkušnjami pomagala:
- opustiti sladkor s preverjenim 8-tedenskim programom
- premagati hrepenenje po sladkem z uspešnimi in preprostimi ukanami
- najti zdrave nadomestke sladkorja
- pripraviti 108 preprostih jedi za razstrupljanje, slanih prigrizkov, pa tudi slaščic in poslastic brez sladkorja za najmlajše ...
Knjiga lahko postane vaš najljubši vodnik pri opuščanju sladkorja, izgubi teže in povrnitvi dobrega počutja.
- »Zaradi Sarahinega treznega in premišljenega pristopa je sladkor mogoče opustiti, po zaslugi njenih receptov pa je to še zabavno.« - DAVID GILLESPIE (avtor knjig Sweet Poison in Big Fat Lies)
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču