Kako je ljubezen pod zvezdami nad Nilom prebudila boginjo v srcu ženske

Saša Božič, ki živi in ustvarja med Slovenijo in različnimi konci sveta, kjer raziskuje in črpa navdih iz modrosti in tradicij avtohtonih kultur, se predstavlja zdaj že s šesto knjigo. Njeno zadnje delo, Zvezde nad Nilom, je iz osebnih razlogov – kot sama pravi - napisano kot roman, pa vendar je veliko več kot to.

"... kdor zna prisluhniti, bo zaznal, da vsaka beseda nosi globljo resnico," zato v uvodnem nagovoru bralce z razlogom spomni na besede Elisabeth Haich iz knjige Posvetitev.

Knjige Zvezde nad Nilom tako ne gre predstaviti le kot roman o ženski, ki se preda ljubezni in se v njej skoraj izgubi, temveč tudi kot pripoved o tej isti ženski, ki skozi odnos, strast, razpoke in arhetipske sile boginj starodavnega Egipta najde ključ vrnitve k sebi.

Avtorica tako skozi ljubezensko zgodbo razkrije resnico, ki jo v sebi nosi vsaka ženska, ko preneha bežati pred svojo ranljivostjo in stopi v stik s svojo močjo.

In prav zato to ni le še en ljubezenski roman.

Moški s sedeža 7B

Da je avtorica romana tudi sama v resničnem življenju popotnica in da je v Egiptu že bila, bralec v njeni potopisno opisni živosti začuti takoj zatem, ko po uvodnih poglavjih, v katerih like s predzgodbami najprej oživi, te pospremi na potovanje, ki pripelje do usodnega srečanja.

Ob pristanku je Chris na sedežu 7B tiho pospravljal svoje stvari. Njegove kretnje so bile skrbne. Polona ga je opazovala iz kota očesa in razmišljala, kaj je v njej vzbudilo to nenavadno zanimanje. Brala je o razmerjih, ki se med ljudmi lahko zanetijo na letalih, saj ima večurno sobivanje v intimnem prostoru nekoga, ki ti je vizualno in energetsko všečen, svoj draž. A do sedaj česa podobnega še ni doživela.

"Le kaj me je pri njem tako pritegnilo? Poleg tega seveda, da gospod 7B izgleda kot dvojček Georgea Clooney," se je nasmehnila sama pri sebi. Njegova bližina jo je privlačila in ji hkrati zbujala nelagodje, ki je prihajalo iz njenih lastnih globin in starih vzorcev.

"Ste že bili v Egiptu?" jo je vprašal z glasom, ki je deloval umirjeno, a je razkrival rahlo negotovost. Očitno ni bil povsem prepričan, kako bi začel pogovor, vendar se je odločil poskusiti kljub lastnim pomislekom.

"Ja, večkrat," je odgovorila mehko, a brez nadaljnje razlage. Zdelo se ji je, da bi vsaka izgovorjena beseda nosila preveliko težo, zato je raje ostala tiho.

Cris se je rahlo nasmehnil, kot da bi razumel njeno previdnost. "To je moje prvo potovanje sem. Ne vem povsem, kaj pričakovati.

"Egipt je nenavaden," je rekla skoraj premišljeno. "Včasih imam občutek, da lahko človeka popolnoma spremeni, če se temu prepusti."

Zadnje besede seveda z razlogom zazvenijo preroško. Tako Polona, osrednji lik romana, kot avtorica sta namreč globoko intuitivne, starodavne energije Egipta pa brez dvoma neusmiljeno transformativne.

Slednje le, če je človek ta izziv pripravljen sprejeti.

Prasila poletnega solsticija

Avtorica romana nas nato vešče popelje na skupno popotovanje še pred tem dveh popolnih neznancev, opisi sllikovitega Kaira s piramidami pa tudi v bralcu, ki tam še nikoli ni bil, uspe pričarati živo sliko tamkajšnjega vrveža.

In mtem ko se odnos glavnih protagonistov poglablja, se med raziskovanji starodavnih templjev, ki s svojimi energijami kot magnet privlačijo Polono, bolj kot ne pa plašijo Chrisa, začnejo kazati tudi prve razpoke.  Mnoge od njih kot posledica njune osebne preteklosti.

­"To je eno najstarejših mest v Egiptu," je tiho rekla Polona, kot da bi se njen glas razblinil, če bi govorila preglasno. "Pravijo, da nas tu ne nagovarja le zgodovina … temveč nekaj, kar se ni nikoli prekinilo. Včasih se mi zdi, da je ta kraj bolj živ kot marsikateri sodoben tempelj. Pridi. Za vstop sem morala pridobiti posebno dovoljenje. Ko bova potovala skozi templje, boš opazil, da so najbolj ključni in energetsko močni deli templjev za javnost zaprti."

Chrisov obraz ni skrival, da je v njem več vprašanj kot razumevanja. Ni se znal povezati s prostorom tako kot ona, opazil pa je tudi, da se Polona spremeni, ko stopi v stik z energijo, ki presega vsakdanjost.

Moč zgodb, mitov in arhetipov

Do soočenja s spoznanjem, ki v Poloni dozori tik pred obiskom templja boginje izis v mestu Aswan, se zgodi mnogo tega, kar bo k branju zgodbe do poslednje strani pritegnilo ne le ljubitelje romance in potovanj, ampak tudi iskalce večnih duhovnih resnic. Zanje trenutek kulminacije prihaja ob koncu, ko se Polona odloči, da bo Izis obiskala sama.

Prav ta njena odločitev namreč botruje najbolj jasnemu uvidu v to, kako skrbno prepletena so bila njena polpretekla izkustva z zgodbami, ki so hkrati starodavne in popolnoma sodobne.

“Naenkrat je občutila tisto znano čudno mešanico vznemirjenja in negotovosti. Ne glede na razlog za to je vedela, da se je nekaj v njej že začelo premikati, vendar to ni imelo zveze le z Egiptom ali Chrisom, temveč predvsem z njo samo. Morda je bil ta trenutek, tukaj in zdaj, pravi za korak naprej v njeni življenjski zgodbi, ki jo je tako dolgo pisala sama, brez pomoči drugih. Ni ji preostalo drugega, kot da se temu toku prepusti, pa tudi če to pomeni, da nekoliko zaide s svoje, vedno tako vnaprej določene poti.”

Pot nazaj k sebi

Zvezde nad Nilom je tako roman o poti, ki ne vodi k drugemu, temveč nazaj k sebi. O tihi, mogočni iniciaciji ženskega srca, ki se zgodi, ko spustimo vse, kar nas je omejevalo, in prvič stopimo v svojo celovitost.

Roman nosi sporočilo za ženske, ki čutijo, da si želijo več - več resnice, več notranjega miru in več poguma za vrnitev k sebi.

"V sodobnosti ženske pogosto iščemo potrditev svoje vrednosti v zunanjem svetu, v odnosih, ki vse prevečkrat jemljejo več, kot dajejo. Egipčanske boginje Hator, Sekmet in Izis nas učijo ravno nasprotno - notranja moč, ki jo vsaka ženska nosi v sebi, ni odvisna od zunanjih potrditev ali ljubezni, ki jo prejemamo od drugih. Hator, boginja radosti, ljubezni in kreativnosti, nas opominja, da imamo v sebi vse, kar potrebujemo, da lahko začutimo svojo notranjo lepoto, zadovoljstvo in občutek popolnosti.”

Ko Polona pod zvezdnatim nebom nad Nilom končno zasliši svoj lastni glas, se rodi nova ženska.

Njena zgodba je povabilo, da jo odkrijete tudi vi, na spletni strani Chiara k branju pozovejo še založniki.

O avtorici

Saša Božič, pisateljica, predavateljica in mentorica, s svojim delovanjem spodbuja posameznike k pogumnemu raziskovanju sebe, avtentičnemu izražanju ter ponovnemu povezovanju z lastno notranjo močjo in intuicijo. V svojih delih iskreno in brez olepšav odpira teme, o katerih se pogosto premalo govori, ter jih s subtilnim in čutečim pristopom približuje širši javnosti. Saša želi skozi svoje pisanje spodbuditi bralce k večji ljubezni in spoštovanju do sebe ter jih navdihniti, da pogumno sprejmejo spremembe, ki jih prinaša življenje.

Preberite si tudi: Saša Božič o menopavzi: "Celo puberteta ni izzvala tolikšnih sprememb."