S Sašo Lendero sva se dobili po njeni tirolski avanturi. Saša in njen Miha namreč že nekaj let delujeta kot komponista in ustvarjata zelo uspešne 'šlager' uspešnice za nemški trg. Lansko leto sta z Miho obtičala v snežnem metežu na poti na zasneženo Tirolsko, kamor se vsako leto podata na kamp, kjer z drugimi glasbeniki ustvarjata uspešnice. In ker smo tik pred valentinovim, praznikom zaljubljencev, mi je še zaupala, kaj je tisto lepilo, ki drži dva zaljubljenca toliko časa skupaj.
► Saša, pred kratkim ste se vrnili iz Tirolske. Kaj ste počeli tam?
Odkar sva kot komponista podpisala ekskluzivno pogodbo z največjim avstrijskim neodvisnim založnikom, se zadnja tri leta z Miho, dolgoletnim partnerjem, ob začetku leta vedno odzoveva vabilu na njihov tradicionalni 'songwriting camp'.
► Kako potekajo te delavnice, lahko malo opišete?
Organizator v tem času zagotovi 10–15 improviziranih, začasnih glasbenih studiev za kakšnih 40 glasbenikov (tekstopiscev, komponistov in aranžerjev), ki pridejo z različnih koncev sveta, nekateri tudi od precej daleč: iz Avstralije, ZDA in Kanade. Letos smo bili iz desetih držav. Vsako jutro formiramo skupine treh glasbenikov, ki nato po individualnem naročilu založnika ustvarjamo tisti dan. Dobimo torej informacijo, za koga delamo pesem, ter okviren stil in tempo. Vsak dan se do konca večera oziroma naslednjega jutra – mnogokrat namreč delamo vso noč – pričakuje 'izgotovljena' pesem v kvaliteti zelo dobrega demoposnetka.
► V tujini torej delujete kot komponistka. Kako uspešne so vaše skladbe?
Lahko rečem, da najine pesmi prepevajo imena, ki so v samem vrhu 'schlager' glasbe. Med drugimi Beatrice Egli, DJ Otzi, Andy Borg, Die Amigos, Patrick Lindner, Die Grubertaler ... Mnoge pesmi so bile ali so nosilne pesmi albumov, torej radijski singli. Pet albumov, na katerih so tudi najine pesmi, je bilo v zadnjih dveh letih prodanih v zlati nakladi.
► Kaj pomeni zlata naklada v Nemčiji?
Zlata naklada v Nemčiji pomeni prodajo vsaj 100.000 izvodov. Torej ..., ja, mislim, da so kar uspešne. (smeh)
► Ste se dolgo trudili, da ste 'prišli zraven' v tako eminentno družbo ustvarjalcev glasbe? Verjetno ni lahko ...
Res ni bilo lahko. Trajalo je dobrih sedem let, ampak včasih se vztrajnost obrestuje. Vesela sva, da nisva odnehala.
► Na Tirolsko ste odpravili sredi hude zasnežene zime. Ste imeli kakšno dogodivščino z vremenom? Kolikor se spomnim, ste lani skoraj obtičali na poti?
(smeh) O, ja! Lansko leto je bila pot na Tirolsko prava dogodivščina. Vsakoletno srečanje se namreč odvija v višjih legah dolge doline Lechtal in pozimi zna biti dostop prek raznih prelazov in gorskih cest precej težaven. Sploh če padeš sredi noči v snežni metež in več kot uro na cesti ne srečaš nikogar. Seveda, pametni ljudje ob takšnih razmerah ne lezejo po takih poteh. (smeh) Skratka prispela sva sredi noči, popolnoma izčrpana in v krču, saj se je le s težavo izšlo.
► Ste se letos kaj bolj pripravili za pot?
Pa sva se res, čeprav je šlo bolj za naključje kot za resnične priprave. Lani poleti smo z družino obiskali prireditev Jeep festival ob 75. obletnici ter se tam z njihovimi avtomobili zapeljali tudi po zelo adrenalinski motokros progi. Mihi sem omenila, da bi se to odlično obneslo tudi na najini avstrijski gorski poti. Beseda je dala besedo in letos sva se na pot podala bolje oborožena – Avto Triglav nama je namreč za hude zimske razmere posodil čudovitega robustnega lepotca Grand Cherokee, ki je udobno in zlahka zmogel vse zasnežene vzpone, pri katerih bi najin priljubljen enoprostorec zagotovo omagal. Povsod so namreč utripali rdeči napisi obvezno 4x4 oz. samo z verigami. Midva pa sva napredovala kot z ratrakom. (smeh) Brez zamude in mnogo bolj spočita kot prejšnje leto sva po osmih urah prispela na cilj.
► V tujini ste torej zelo uspešni, zakaj ste se odločili za takšno glasbeno delovanje?
Res je tako, kot pravijo – da se ti takrat, ko si ustvariš družino, spremenijo želje in prioritete. Najina želja je, da čim več časa preživiva z Ario. Še vedno sicer precej nastopam, vendar zdaj velik del mojega poslovnega ustvarjanja ni več povezan s tem, da moram za večji del dneva in noči zapustiti dom. Pri avtorskem delu lahko z Miho večino delava od doma in povsem sama razporejava svoj čas.
► Ste razmišljali, da bi imeli glasbeno kariero z nastopi v tujini? Vas je kdaj zamikalo? Verjetno bi lahko zelo dobro zaslužili.
Presenetilo me je, vendar sem v zadnjih dveh letih dobila dve precej resni pobudi v to smer. Pravzaprav zelo resni. Vendar bi takšna odločitev imela zelo velike posledice za naša življenja. Ponovno bi začenjala povsem od začetka in najverjetneje bi se morali vsaj začasno preseliti. Poleg tega pa razplet nikoli ne more biti zanesljiv. Poleg tega mi je zelo všeč tudi ustvarjanje 'v ozadju', kjer nisi ves čas na očeh drugih.
► Še vedno rišete angelčke? Kako se je zgodila ta zgodba z risanjem angelčkov, ste bili vedno tako kreativni?
Da, angelčke še vedno rišem, vendar nekateri zaradi pomanjkanja časa že nekaj časa v predalu čakajo na končno realizacijo. V zvezi z njimi imam še obilico odličnih idej, ki so večinoma nastale kot posledice različnih povpraševanj in vprašanj na spletni strani Angelik.si, kjer so v ponudbi angelske grafike. Načrtov je veliko, obstaja tudi velika možnost, da bodo poleteli prek slovenskih meja, vendar naj se raje prej zgodi in potem rečemo kakšno na to temo.
► Kaj pa doma? V svoji zadnji uspešnici nas vabite na verando ter na pivo in bevando – kar je ob temperaturah zadnjih tednov lahko pravi preizkus imunskega sistema. Pripravljate tudi za svoje slovensko občinstvo kaj novega?
(smeh) Pesem 'Da ne padem dol' je med poslušalci naletela na zelo dober odziv, zato – predvsem na račun glasbenih želja – kljub vabilu na teraso še vedno zelo pogosto zveni v radijskem etru. Verjetno zato, ker občutek praznih baterij in izčrpanosti ne pozna letnih časov. Prav tako tudi ne potreba, da rečemo STOP in si vzamemo nekaj ur zase ter svoje prijatelje. Sicer pa – z veseljem vam lahko zaupam, da sem tik pred izdajo nove pesmi.
► Z Miho sta skupaj že zelo dolgo – koliko let, če nam lahko zaupate?
Letos teče že šestnajsto leto.
► Kako sta zaljubila, kakšna je vajina zgodba?
Najina zgodba se je začela na dolenjskem radiu Zeleni val, kjer je Miha delal kot radijski tehnik, jaz pa sem bila pred mikrofonom. Sčasoma sva spoznala, da reeeeeees rada delava skupaj! (smeh)
► V februarju praznujemo valentinovo, praznik zaljubljencev. Si na ta dan privoščita kaj posebnega?
Žal vam na to temo ne morem povedati nič zanimivega, romantičnega, ali kot pravite posebnega. Valentinovo se nama namreč še vedno zdi malce načrtno uvožen tuj praznik, zato se ne obdarjava in ga ne praznujeva. Začneva ga tako kot ostale dneve skupnega življenja, s poljubom in kavico. No, tako za vsak primer si vseeno voščiva lepega valentinčka in si poveva, da se imava rada. (smeh)
► Kaj je vaš recept za ohranjanje ljubezni skozi leta?
Najbrž gre za skupek majhnih navad, ki na razmerje dobro delujejo. Ko se kregava, se nikoli ne žaliva ali ponižujeva, saj nekatere stvari težko vzameš nazaj ali pozabiš. Poskušava biti strpna tudi v kakšnih bolj napetih trenutkih. Poskušava biti čim bolj iskrena, zelo pomembna se nama zdi tudi prijaznost v vsakodnevnem življenju – da se pogovarjaš na prijazen in spoštljiv način, da partnerja ne jemlješ kot samoumevnega, da ceniš njegova dejanja, da znaš opaziti, da znaš pomagati ...
► Pa to, da skupaj delata, ustvarjata, krepi vajino ljubezen? Je za odnos dobro, da sta vedno skupaj?
Verjetno intenzivna bližina na različne pare različno vpliva. Izgleda, da nama dobro dene! (smeh) Rada sva skupaj in ogromno si imava povedati. Morda tudi zato, ker oba delava v glasbi, zato imava ogromno skupno interesno področje. Skupno delo je tudi dobra preizkušnja za partnerstvo, saj se moraš tudi pri delu naučiti poslušanja, upoštevanja in sprejemanja. Če ne drugega, se moraš znati sprijazniti s tem, da na nekatere stvari pač malo drugače gledaš.
► Koliko si morata biti partnerja podobna ali različna, da sta lahko skupaj 'za zmeraj'?
Nekateri pravijo, da se nasprotja privlačijo. Morda res privlačijo, držijo skupaj pa skoraj zagotovo ne! Mislim, da so pravo lepilo ravno podobnosti, skupni interesi, skupen pogled na svet, odnos do staršev in otrok ... Vrednostni sistem se mora ujemati glede tistih pomembnih, velikih stvari. Takšna je moja teorija z nekaj prakse ... Kako se bo obneslo čez trideset let, pa ... bog ve! Upam, da odlično! (smeh)
► Kaj je tisto, kar vaju z Miho druži, da sta še vedno fascinirana drug nad drugim?
Miha me privlači kot oseba – celovito! Zdi se mi prijazen, topel, skrben, razgledan, empatičen, privlačen, zabaven in izjemno talentiran.
► Koliko je odnos spremenil prihod otroka, kako se tega spominjate?
Aria je najin odnos prerodila. Oba se strinjava, da je takrat najina ljubezen dozorela in postala še mnogo bolj dragocena in močna.
► Kako je vaša hči Aria? Zdaj je že kar velika punca ...?
Aria hodi zdaj že v drugi razred. Je zelo družabna, vesela, vljudna in prijazna deklica, ki je hkrati prava energetska bombica. Vsak dan sem hvaležna zanjo!
► Komu je bolj podobna, vam ali Mihu ali kar obema?
Vizualno je mnogo bolj podobna Mihu.
► Tudi njo zanima glasba? Rada posluša vaše pesmi?
Zelo rada ima glasbo. Ves čas popeva in pleše. Ko nastajajo nove pesmi, je mogoče vedno takoj opaziti, katera ji je posebno všeč. Moje pesmi zna bolj ali manj na pamet, vendar se trenutno kanček bolj ogreva za Taylor Swift (smeh).
► Bi imeli še enega otroka?
Morda.
Eva Jandl
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
