Med dejavniki, ki imajo velik vpliv na zdravje posameznika, je preveč sedenja. Povprečna oseba na dan sedi skoraj 12 ur, kar močno vpliva na naše zdravje. Kot je opozoril strokovni direktor Centra za zdravo življenje Dan Abraham na kliniki Mayo v ZDA Kerry Olsen, je sedeč način življenja enako nevaren kot kajenje in prekomerna telesna teža.
Olsen je na današnji novinarski konferenci ob robu sedmega mednarodnega simpozija o zdravem življenjskem slogu opozoril na večplastnost dejavnikov in okoliščin, ki vplivajo na to, ali bo posameznik zdrav ali. Po njegovem prepričanju je v prvi vrsti vsak zase najbolj odgovoren za svoje zdravje, a pomembno je tudi delovno okolje, raven zdravstvene oskrbe, možnosti uporabe alternativnih ali komplementarnih načinov zdravljenja ter usmeritev države glede promocije in zagotavljanja zdravega načina življenja.
Ob tem je izpostavil nekatere zelo pomembne dejavnike zdravja, na katere morda niti ne pomislimo, da igrajo tako pomembno vlogo, kot je denimo preveč sedenja, pomanjkanje spanca, hrana, ki je prebogata s sladkorjem, ter osamljenost ljudi.
Predstojnik katedre za kinezologijo na fakulteti za šport Univerze v Ljubljani Vojko Strojnik je pojasnil, da sedeč način življenja vodi v spremembe metabolizma, spremeni se namreč presnova ogljikovih hidratov in odzivnost na inzulin, kar vodi v sladkorno bolezen tipa dva.
Vse to se po njegovih besedah začne dogajati že po 20 minutah sedenja, zato predlaga, da bi po tem času vstali in se razmigali. Kot je dodal, obstajajo delovne postaje, ki so prilagojene temu, da lahko delavec ali stoji ali sedi pri delu. Po njegovem opozorilu pa je pasivna stoja še slabša od pasivnega sedenja. Tako bi denimo lahko delali na tekoči preprogi, kar se je po njegovih besedah izkazalo, da celo poveča učinkovitost dela. A pri delu je pomembno, da se upošteva kombinacija počitka in aktivnosti, saj pretiravanje ne v enem ne drugem ni dobro.
Športni psiholog Matej Tušak je ob tem opozoril, da je v Sloveniji velika večina malih in srednjih podjetij, kjer imajo zelo slabo razvite programe zdravega življenjskega sloga za zaposlene, niti nimajo sredstev za njihovo izvajanje.
Poleg tega bi bilo po njegovem mnenju treba spremeniti sam koncept gibanja že od začetka izobraževanja. Ko starši otroka vpišejo v vrtec, ga najprej naučijo, da mora mirno sedeti in biti priden. To mirno sedenje in pridnost se nadaljuje do posameznikovega 30. leta, ko ga pa želijo naenkrat spodbuditi k aktivnemu življenju, je navedel.
A po mnenju imunologa z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojza Ihana se lahko določene navade pri prebivalstvu hitro spremenijo, kot primer pa navedel kulturo pitja vode. Tako je vse več ljudi, ki jemlje kot privilegij, da dela v višjih nadstropjih stavbe, saj imajo s hojo po stopnicah možnost za razgibanje. Dobri vodje lahko tudi sestanke organizirajo tako, da se lahko zaposleni med tem gibajo in ni treba nenehno sedeti. "Gre za majhne spremembe kulture, ki na koncu prinesejo veliko in se ni treba zanašati samo na to, da je vzgoja vse," je dodal.
O načinih, kako lahko v podjetjih vpeljejo programe za promocijo zdravja pri delu, govorijo tudi na mednarodnem simpoziju o zdravem življenjskem slogu, ki letos poteka na temo Kako sestaviti rubikovo kocko programa promocije zdravja pri delu.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
