Selitve ptic selivk: Katere so in kam gredo?

V resnici je tema o pticah selivkah zelo zanimiva, saj sega vse tja do Južne Afrike, veliki srakoper iz mrzle Rusije pa na primer zimuje kar v sebi topli Sloveniji.

Ptice so med vretenčarji najbolj mobilna skupina organizmov, saj so razvile izjemno učinkovit način premagovanja velikih razdalj. O njihovih veličastnih selitvah je pisal že Aristotel. Ptice selivke obiskujejo prav vse celine sveta.

Med selivke spadajo ptice vseh velikosti, od najmanjših na planetu (kot so kolibriji) do največjih (jastrebi). Najkrajše selitvene razdalje so dolge nekaj 100 metrov, ko se ptice prek zime umaknejo iz gora v dolino, dolžinski rekord pa imajo polarne čigre, ki dvakrat na leto preletijo razdaljo med Arktiko, kjer gnezdijo, in Antarktiko, kjer prezimujejo.

Večina selitev poteka v smeri sever-jug. Več kot 90 odstotkov evropskih selivk prezimuje v Afriki, odletijo lahko tudi povsem do juga celine. Med pticami stalnicami (imajo več zarodov letno) je dva- do trikrat večja smrtnost kot pri selivkah, in sicer zaradi slabih življenjskih razmer pozimi. Seveda tudi selitve zahtevajo visok davek, pri posameznih vrstah se jih vrne precej manj kot polovica.

V Sloveniji so ornitologi registrirali 388 vrst ptic.

Stalnic, vrst, ki se ne selijo in ki vse leto ostanejo v bližini gnezdišč (npr. divji petelin), je pri nas 21 odstotkov.

Preostalo so selivke, ki se selijo na kratke ali dolge razdalje. Selivke na kratke razdalje večinoma prezimujejo kar na ozemlju Evrope ali v Sredozemlju, nekatere vrste, selivke na dolge razdalje, pa se odselijo v tropsko in celo južno Afriko (na primer bela štorklja). Med pticami, registriranimi v Sloveniji, je selivk na kratke razdalje 40 odstotkov, selivk na dolge razdalje pa 39 odstotkov.

Ptice selivke na kratke razdalje iz Slovenije in Evrope večinoma prezimujejo na območju Sredozemlja (na primer zvonec), nekatere tovrstne selivke, ki sicer gnezdijo na prostranstvih severne Evrope in Rusije, se med prezimovanjem zadovoljijo tudi z zimskimi razmerami, kakršne vladajo pri nas, recimo veliki srakoper.

Zelo redke pa so tiste, ki se na prezimovanje odpravijo v Azijo.

Od naših gnezdilcev je takšen na primer zelo redek mali muhar.

Štiri selitvene poti

V splošnem se evropske selivke selijo po štirih selitvenih poteh.

Slovenija ima glede tega poseben zemljepisni položaj, ker leži na križišču kar treh selilnih poti, kar se kaže tako pri številu kakor pestrosti ptičjih vrst. Edina selilna pot, ki ne poteka prek Slovenije, je smer večinoma morskih ptic, ki se selijo ob vzhodnih obalah Atlantika prek Gibraltarske ožine v Afriko. Druga in tretja pomembnejša pot je vzhodna ali bosporsko-sueška-azijsko-afriška selilna pot, ki poteka skozi Bosporsko ožino in prek Male Azije. Selivke se na tej poti razidejo, saj nekatere letijo proti Aziji, v Indijo in jugovzhodno Azijo, večina pa se usmeri prek Bližnjega vzhoda v Afriko. Četrta smer je po količini selečih se ptic nekoliko manjša, a za naše kraje zelo pomembna. Jadransko-tunizijska selilna pot namreč preseka Sredozemlje in gre prek Apeninskega polotoka, Sicilije in Malte v severno Afriko. Skratka, ptice na svojih poteh čim bolj izkoriščajo strnjena območja kopnega, saj je let prek odprtega morja precej bolj utrujajoč in nevaren.

Selitveno popotovanje ptic je dvakrat v letu dni. Spomladi, ko se ptice iz južnih krajev vračajo v severna gnezdišča, in jeseni, ko spet letijo proti jugu.

V Sloveniji spomladanska selitev poteka med koncem marca in začetkom junija z vrhom selitve v začetku aprila, torej vse skupaj v treh mesecih. Jesenska selitev je nekoliko bolj razvlečena in traja približno štiri mesece, od konca avgusta do začetka novembra.

Selivke - jih poznate?

Nekatere ptice selivke: smrdokavra, pogorelček, srakoper, muhar, repaljščica, ribji orel, čigra, kvakač, mali deževnik, breguljka, sršenar, cipa, kukavica, veliki skovik, zlatovranka, prepelica, hudournik, podhujka, lastovka, štorklja.

Od kod ptice k nam prihajajo in kam gredo

Ornitologi to ugotavljajo z načrtnim lovom ptic in obročkanjem.

V Sloveniji imamo že razmeroma dolgo tradicijo organiziranega lova in obročkanja ptičev, saj je bil že leta 1926 v Ljubljani ustanovljen Ornitološki observatorij, ki je med svoje dejavnosti uvrstil tudi obročkanje ptic. Danes na državni ravni te dejavnosti usklajuje Prirodoslovni muzej Slovenije z mrežo amaterskih in profesionalnih ornitologov.

Viri za pomoč pri članku so www.ptice.si in članek Selitve in veliki selitveni pojavi pri pticah – Al Vrezec, Davorin Tome in Damijan Denac (vsi trije Nacionalni inštitut za biologijo).

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec