Kako spodbuditi mlade k razmišljanju o novih zelenih delovnih mestih in k njihovemu odpiranju? V izobraževalnem programu TV Slovenija so zastavili nadaljevanje odlično sprejete in nagrajene oddaje Village Folk – Ljudje podeželja, ki je prikazovala življenja ljudi v EU. Oddaje Young Village Folk pripovedujejo zgodbe o dobrih praksah in inovativnih idejah mladih evropskih kmetov.
V projekt so vključili tudi novinarske kolege iz Finske in Hrvaške, serija pa nastaja v osmih evropskih državah. Govorili smo z Barbaro Zrimšek, ki je urednica programa in idejna vodja Young Village Folk.
Od kod ideja za Young Village Folk?
Pred dvema letoma je TV Slovenija pridobila evropski projekt Village Folk, ki so ga predvajali tudi na nacionalni hrvaški televiziji, za serijo oddaj pa smo dobili evropsko medijsko nagrado za najboljšo komunikacijo z najširšo javnostjo. Oddaje Village Folk so bile odmevne in dobro gledane, prikazovale so dobre prakse ljudi, ki nam v EU pridelujejo hrano. Ker je hrana strateška surovina naše prihodnosti, smo idejo nadgradili, k temu pa nas je spodbudilo tudi to, da je v EU le sedem odstotkov kmetov mlajših od 30 let, in nastal je nov projekt Young Village Folk – Hrana iz mladih korenin, ki pripoveduje zgodbe o dobrih praksah in inovativnih idejah mladih evropskih kmetov. V projekt smo vključili tudi novinarske kolege iz Finske in Hrvaške, serija pa nastaja v osmih evropskih državah.
Kaj je rdeča nit oddaje? Kaj želite z njimi sporočiti?
Young Village Folk ima v angleščini slogan Foods from young roots in v slovenščini Hrana iz mladih korenin ter predstavlja 25 zgodb mladih evropskih kmetov. Sporočilo mladim in najširši javnosti, tudi odločevalcem pa je, da je mogoče z inovativnimi idejami in ustrezno politiko ter ukrepi ustvarjati nova zelena delovna mesta v pridelavi hrane, ki postaja vse pomembnejša strateška surovina naše prihodnosti.
Od kod prihajajo mladi kmetje, koliko jih je? Kako ste jih našli?
Zgodbe smo že posneli na Švedskem, Finskem, v Estoniji, Sloveniji, na Hrvaškem in v Bolgariji, odpravljamo pa se še v Italijo, Avstrijo in Francijo. Zanimivih zgodb mladih ljudi, ki nam pridelujejo hrano, ni malo kljub majhnemu odstotku mladih, ki se s tem ukvarjajo. Ko so projekt potrdili v Bruslju, sem se povezala z organizacijami mladih evropskih kmetov v različnih državah in z novinarskimi kolegi na Finskem in Hrvaškem, ki so tudi naši partnerji v tem evropskem projektu. Predlogi za zgodbe so kar deževali od vsepovsod.
Kaj je socialni mestni vrt?
Socialni mestni zgodovinski vrt s starimi sortami zelenjave je moja ideja, ki se je rodila že pri snemanju zadnje serije evropskega projekta Village Folk na Nizozemskem. Od takrat jo razvijam in projekt Young Village Folk je priložnost, da v javnosti idejo predstavimo in jo poskušamo spraviti v življenje, pri tem seveda potrebujemo sodelovanje drugih institucij, ministrstev, MOL, nevladnih organizacij, podjetij ... Konkretno bi želeli na zemljišču Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v neposredni bližini prestolnice s pomočjo mladih tako kmetov kot na primer študentov agronomije, morda tudi z vključevanjem migrantov in prostovoljcev, oblikovati projekt sodelovanja, povezan z zaščito in predstavitvijo evropske naravne dediščine, starih sort zelenjave. To je lahko začetek, projekt Zgodovinskega vrta zagotovo lahko postane zanimiva informacijsko-izobraževalna točka v neposredni bližini prestolnice. Tudi zasnova nosi sporočilo projekta, da je v pridelavi hrane mogoče ustvariti nova zelena delovna mesta, predvsem s ciljem, da je to priložnost za mlade.
Kako in zakaj se mladi že vračajo h kmetijstvu?
Prepričana sem, da mladi danes bolj kot pred nekaj letih razmišljajo o priložnostih za delovno mesto v kmetijstvu. Tudi pri snemanju projekta smo srečali mlade, ki niso zrasli na podeželju, na kmetiji, pa jim pridelava hrane in druge s tem povezane dejavnosti, kot je turizem, pomenijo preživetje in prihodnost. Mlad par iz Ljubljane je zamenjal delo v banki in trgovini za pridelavo čajev na kmetiji na Goričkem. Tudi zato, ker nas je življenje pripeljalo v položaj, da zdrava, lokalno pridelana hrana, ki ne prepotuje tisoče kilometrov, postaja zaradi različnih težav in bolezni vse pomembnejša in jo želimo imeti na krožniku. Vse to je velika priložnost, da ustvarimo lokalna delovna mesta in za to navdušimo več mladih, tudi brezposelnih. Skupna evropska kmetijska politika mladim danes zagotavlja finančne spodbude in bolj ugodne pogoje, seveda pa bi evropske vlade na tem področju morale storiti se več. Moj konkretni predlog za Slovenijo je, da bi Sklad kmetijskih zemljišč zainteresiranim mladim brezplačno ponudil zemljo v obdelavo, to je lahko začetek, slediti pa morajo davčne olajšave v prvih letih, spodbujanje povezovanja v kooperative itd. Tako bi lahko povečali tudi samooskrbnost Slovenije, predvsem z lokalno, ekološko, kakovostno hrano. Prepričana sem, da imajo mladi veliko inovativnih idej, ki jim ne bi smeli vzeti energije, o tem so me prepričale tudi zgodbe Young Village Folk v vseh evropskih državah, kjer smo do zdaj snemali.
Besedilo: Eva Jandl // Foto: Maaseutumedia – Hannu Koivisto
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec