Shakespearjev Macbeth tako, kot ga je videl eden najboljših piscev kriminalk na svetu!

»Najprej moram povedati, da sem bil vesel, da sem sploh lahko izbiral. In izbral sem meni najljubšo Shakespearjevo delo, ki je hkrati tudi najkrajše. Tako sem lahko okoli zgodbe nanizal veliko svojega,« je Jo Nesbø, ki tako v rodni Norveški kot drugod po svetu velja za pravega zvezdnika, povedal o razlogih za svojo izbiro.

Izkazalo se je, da je klasično krvavo dramo političnih ambicij mogoče odlično 'prevesti' v sodoben kriminalen roman. Ljubitelji Nesbojevega pisanja bodo tudi tokrat deležni njegovih tako značilno nenavadnih pristopov in poglobljenega psihološkega vpogleda tako v glavne like romana, kot tudi v zapletene odnose med njimi in v življenje per se.

Posodobljena različica

Nesbo si je za potrebe svoje reprodukcije slavnega dela dovolil preseliti mesto dogajanja v izmišljeno in zato tudi neimenovano mesto škotsko – skandinavskega porekla, v katerem neprestano dežuje, čas dogajanja pa je prestavil kar v sedemdeseta leta. Nekateri recenzisti so bili mnenja, da si je Nesbo ta časovni okvir najverjetneje izbral zato, ker takrat v obtoku še ni bilo mobilnih telefonov. Sicer pa Nesbo te časovne komponente v delu ni pretirano poudarjal. O tem, da je zgodba najverjetneje postavljena prav v ta čas, bralci dejansko izvedo le ob branju prvih strani Nesbojevega Macbetha, nato pa jih na to ne opominja več.

• »Kljub muhastemu, a nevihtnemu vetru in na videz nenehnemu dežju, za katerega so nekateri trdili, da se je pojavilo šele po tem, ko se je pred četrt stoletja z dvema atomskima bombama končala druga svetovna vojna. Ali drugače povedano: približno takrat, ko so Kennetha ustoličili kot policijskega načelnika.«

Vzporednice med temačno klasiko in nič manj depresivno sodobnejšo inačico so bolj kot ne jasne, saj je avtor zadržal imena glavnih akterjev iz izvirnika, a si več svobode privoščil pri postavljanju taistih junakov v vloge, ki jih zahtevajo spremembe prostorsko časovne dimenzije.

Če Macbetha v klasiki poznamo kot vojskovodjo škotskega kralja Duncana, se nam ta v Nesbojevi različici predstavi kot vodja paravojaških enot. Nesbojev Macbeth je človek iz ljudstva, nadnaravno močan in nadvse vešč z bodali. S slednjimi naj bi bil celo tako dober, da naj bi mu nekoč ponudili celo mesto v cirkusu. Na drugi strani pa je Shakespearjev kralj Duncan postavljen v vlogo glavnega komisarja policije, kraljev sin Malcolm pa v Nesbojevi drami zaigra njegovega namestnika.

Nekaj podobnega se zgodi tudi drugim pomembnim likom iz Shakespearjeve drame. Tako se nam Macbethova žena Lady Macbeth v Nesbojevi različici predstavi zgolj kot Lady, da bi kasneje izvedeli, da je Macbethu zgolj ljubica, sicer pa vodi tudi priljubljeno igralnico v mestu.

Dežna kaplja

Nesbo tudi tokrat stopnjuje mrakobno vzdušje z opisi mesta, v katerem se bo vsak čas prelilo zares veliko krvi, pri čemer si tokrat mojstrsko pomaga s priliko padanja dežne kaplje.

• »Bleščeča dežna kaplja je padala z neba, skozi mrak, proti migetajočim lučem umazanega pristanišča spodaj. Hladni sunek severozahodnika jo je ponesel prek suhe rečne struge, ki je sekala mesto po dolgem, in prek opuščene železniške proge, ki ga je sekala poševno.«

... in taista kaplja počasi (in nadvse priročno za uvodni filmski kader) neizbežno pada proti tlom, vmes pa avtor izrisuje depresivno mesto, katerega imena se ne spomnijo zares niti njega meščani.

• »Bleščeča kaplja je postala siva, ko je prodrla v strupeni smog, ki je kot večni megleni pokrov lebdel nad mestom, čeravno so se v zadnjih letih tovarne zapirale druga za drugo. Kljub dejstvu, da si brezposelni niso mogli več privoščiti, da bi si zakurili v pečeh.«

Da gre za metaforo, so v svoji recenziji knjige z naslednjimi besedami opozorili tudi pri Washington Postu: »... padanje proti tlom je metafora Nesbojeve pripovedi ... človeški propad je enako neizogiben kot dejstvo, da dežna kaplja pristane na tleh.«

Anti-junaki v novih vlogah

Nekatere bolj domišljijske like iz Shakespearjeve klasike je Nesbo sodobil po lastni mračni viziji. Nesbojeva policija je tako neprestano v borbi s tolpo motoristov, ki se imenujejo Jezdeci s severa ...

• »Vodja tolpe in morilec policajev, ki je s svojim narednikom kmalu po drugi svetovni vojni osnoval tolpo Jezdeci s severa. Pobirala sta mladeniče brez korenin, najpogosteje iz propadajočih hiš tovarniških delavcev ob smrdeči, odplak polni reki. Potem sta jih urila, jih disciplinirala in jim prala možgane, da so nazadnje postali vojska neustrašnih bojevnikov, ki je služila Swenovim namenom. Z njo je lahko vzpostavil oblast nad mestom in ustvaril monopol nad cvetočo trgovino z drogo. Vsekakor ga ni mogel ustaviti ne Kenneth ne preostalo vodstvo policije; prej nasprotno: Sweno je pokupil vse, ki jih je potreboval. Šlo je za konkurenco. Hekatova doma izdelana droga, zvarek, je bila precej boljša, cenejša in vedno dostopna.«

... in namesto Shakespearjeve kraljice čarovnic Nesbo v zgodbo pripelje nedotakljivega lorda drog, ki mu rečejo tudi 'Nevidna roka'. Njegove tri pomagačke, za katere se nadvse prikladno govori, da novo drogo cmarijo iz želvjih žlez, čmrljevih krilc in soka izpod podganjega repa, pa seveda nadomeščajo Shakespearjeve čarovnice.

Machbeth, ki vodi svojo lastno četo specialcev, Nesbo predstavi kot siroto in nekdanjega narkomana, na katerega ima ljubica Lady nadvse močan vpliv.

• »Lepa ženska je bila in morda je bila nekoč še lepša. Nihče ni vedel, koliko let šteje Lady, gotovo pa precej več od Machbethovih triintrideset. Morda je bilo res, kar so pravili: prav ljubezen premaga vse.«

In potem se zgodi ...

»Kaplja je padla.

Duff je streljal. In še enkrat. In še enkrat.

Trije streli.

Klečeči moški pred njim je padel na bok.«

Priporočamo!

Jo Nesbo: Macbeth

• »Macbeth si je pozorno ogledoval prizor, zavedajoč se pragu pod svojimi stopali, in slišal je, kako je Duff razbil steklo požarnega alarma, ki je nemudoma zatulil. Lady je izvlekla bodalo iz desne strani Duncanovega vratu in dodala še sunek v levo stran. Tudi pištole na odeji ni bilo več. Sicer je bilo vse videti tako, kot je bilo prej.«

O knjigi so povedal:

"Svetoven roman. Jo Nesbø je v svojem elementu ... Nesbø je ponovno napisal presneto dobro knjigo, izvrsten kriminalen roman." - Fadrelandsvennen, Norway

"Še en Nesbøjev uspeh ... Macbeth je zanimiv kompleksen glavni lik, s katerim pa se bralec, kljub njegovemu destruktivnemu obnašanju in nesimpatičnosti, lahko poistoveti, za ker gre zasluga avtorju. Nesbøju je Macbeth presenetljivo dobro uspel. Po eni strani gre za pravi, celo komičen triler, po drugi pa za sladkogrenko zgodbo o dveh zlomljenih ljudeh, ki se znajdeta skupaj v tem apokaliptičnem okolju, ki spominja na pekel na zemlji, po zaslugi sile, ki je močnejša od življenja." - Adresseavisen (Norveška)

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču