Sheryl Sandberg je glavna operativka Facebooka, najvplivnejša ženska v svetu visoke tehnologije, prva zaupnica čudeženega dečka nove dobe Marka Zuckerberga, revija Forbes jo je uvrstila na osmo mesto med najvplivnejšimi ženskami na svetu.
A Sandbergova je mnogo več, želi biti mnogo več. Sandbergova je na čelu gibanja poslovno uspešnih žensk, želi si namreč, da bi več žensk pojme, kot so vodenje, moč in ambicija, jemale kot nekaj pozitivnega, kot nekaj samoumevnega, tako kot je to pri moških kolegih. Ti še vedno zasedajo dobrih 80 odstotkov vodilnih položajev v najvplivnejših ameriških korporacijah.
K Facebooku je prišla iz Googla
Sandbergova se je leta 1969 rodila v Washingtonu. Mati Adele je bila učiteljica in mar ni to prvi in morda celo najpomembnejši ženski voditeljski poklic? Oče Joel je bil zdravnik in mar ni s tem hčerki dal tudi širine, s katero je najprej blestela na univerzi Harvard in potem še na poslovni šoli iste fakultete in bila najboljša študentka v letniku?
Pot iz Harvarda navadno najbolj nadarjene študente pelje v eno izmed dveh najbolj zaželenih smeri. Ali v katero izmed najbolj prestižnih investicijskih bank na Wall Streetu. Ali v svetovalno podjetje McKinsey, za katero velja, da izuri največ predsednikov uprav v ameriških korporacijah. Sandbergova se je odločila za McKinsey; po letu dni prakse jo je k sebi povabil finančni minister v administraciji takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona Larry Summers in ji zaupal odgovorno nalogo odpisovanja dolga državam v azijski dolžniški krizi konec 90. let 20. stoletja.
»Ko so republikanci leta 2000 prevzeli oblast, sem bila leto dni brez službe. Zato je bila ponudba Googla leta 2001 veliko olajšanje. Kot deklica sem bila malo ukazovalna, če bi bila deček, bi moje vedenje verjetno označili kot vodenje drugih. A tega sem se na začetku svoje poti pri Googlu slabo zavedala. Sprva sem vodila štiri ljudi, na koncu štiri tisoč,« se je leta 2013 prehoda iz sveta državnih služb v svet visoke tehnologije v pogovoru za McKinseyjevo revijo, ki izhaja vsake tri mesece, spomnila Sandbergova. In bilo je ravno leta 2013, ko je Sandbergova izdala knjigo Lean In: Women, Work and the Will to Lead. Knjiga je bila nadgradnja njenega nastopa na znamenitih konferencah TED tri leta prej, ko je začela javno razpravo o tem, zakaj le 14 odstotkov vodilnih mest v ameriških korporacijah zasedajo ženske.
»Kadarkoli sem v Googlu vprašala katero izmed sposobnih kolegic, ali bi prevzela vodilno mesto v novem oddelku, sem dobila zadržan odgovor, češ nisem še dovolj pripravljena. Pri moških teh zadržkov ni bilo, vsem se je vselej zdelo, da so kos nalogi, da so zanjo poklicani, da so moč, ambicija in vodenje nekaj samoumevnega. Ko moški postanejo uspešni, jih ima okolica še raje. Ko uspešne postanejo ženske, gre to okolici v glavnem na živce,« je dejala Sandbergova, ki je na božični zabavi pri ustanovitelju podjetja Chegg Danu Rosenwiegu konec leta 2007 spoznala Marka Zuckerberga. V tistih dneh je Sandbergova resno proučevala ponudbo Washington Posta, kjer so ji ponujali izvršno funkcijo. Toda novo snidenje z Zuckerbergom – nekaj tednov pozneje na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu – jo je prepričalo, da je Facebook izziv, v katerega se velja vreči z vsemi močmi, z vso ambicijo, z vso željo po vodenju. Zuckerberg je vedel, da za dokončni preboj potrebuje vrhunskega operativca, kajti prve dni leta 2008 je bil Facebook v osnovi sicer že najbolj priljubljeno družabno omrežje na svetu, a brez prave strategije ustvarjanja prihodkov. Izkušnje iz Googla so prišle Sandbergovi zelo prav, ko je uvedla sistem diskretnega oglaševanja. Facebook je leta 2010 postal dobičkonosen, maja 2012 je v javno prodajo uspešno ponudil delnice, njihova cena se je do danes povišala za dobrih 300 odstotkov.
Iskanje ravnotežja med poslovnim uspehom in zasebnostjo
Obveznosti v Facebooku so Sandbergovo postavile pred trajno dilemo vseh žensk, ki lovijo ravnotežje med uspešno poslovno kariero in materinskimi obveznostmi.
»Ženske začne ravnotežje med kariero in materinskimi obveznostmi skrbeti zelo zgodaj. Moja generacija je bila vzgojena v prepričanju, da je vse mogoče, in sploh ni razmišljala o tem, da kariera in družina hkrati ne moreta funkcionirati. Danes je drugače, punce skrbi že na univerzi, in to za povečanje odstotka žensk na vodilnih mestih ni dobro. Seveda nihče ne more imeti vsega. Ženska ne more imeti otrok in biti v pisarni ves dan in se ne počutiti slabo. Toda moj čas v Facebooku je organiziran tako, da pridem v pisarno zelo zgodaj, odidem ob pol šestih popoldne in se po večerji priključim nazaj na splet. Odkar sem na Facebooku še ni bilo dne, da ne bi odgovorila na elektronsko pošto. Toda imam super kariero in srečne otroke,« je za McKinseyjevo revijo izrazila prepričanje Sandbergova, mati dveh otrok.
Za revijo Jana: Luka Tonelli, fotografije: profimedia
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec