Sibirska borovnica je prava vitaminska bomba!

4. 2. 2018 | Vir: Jana
Deli
Sibirska borovnica je prava vitaminska bomba! (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Ste že poskusili sibirsko borovnico? Slastno jagodičje, ki je bogato z vitaminom C, lahko vzgajate na svojem vrtu. Je zelo prezimno kosteničevje, ki ima podoben okus kot borovnica. Nezahtevno divje sadje je vse bolj priljubljeno tudi pri nas.

Sibirska borovnica (Lonicera kamtschatica), ki jo imenujemo tudi majska jagoda, izvira s sibirskega polotoka Kamčatke. Divje sadje spada v družino kovačnikovk (Caprifoliaceae) in je v sorodu z rdečim kosteničevjem, ki je doma pri nas. V nasprotju z večino okrasnih drevnin te vrste so plodovi sibirske borovnice užitni. So ovalni do valjasti, dolgi od 1 do 1,5 centimetra in svetlo do črno modri. Plodovi so zelo podobni plodovom borovnice. So sladkasti, vendar manj aromatični in prav tako vsebujejo veliko vitamina C.

Rastlina – približno meter visok, pokončno rastoč, bujno razvejen listopaden grm – je robustna in zelo prezimna. Mladi zelenkasti poganjki imajo jajčaste liste, dolge od štiri do deset centimetrov. Že marca se odprejo kremno beli cvetovi in najpozneje maja, pogosto tudi že konec aprila, so prvi sadeži zreli. Od tod prihaja ime majska jagoda. Kratek razvoj od cvetenja do zrelih sadežev je prilagoditev na kratko vegetacijsko obdobje v njeni mrzli domovini, zato sibirska borovnica spada med najzgodnejše divje sadje. Sibirske borovnice lahko sadite v zelo hladnih legah z neugodnimi tlemi kot nadomestilo za borovnice.

Rastišče in tla

Sibirska borovnica nima veliko zahtevkov glede tal. Prenaša tako šotna kot ilovnata tla in polsenčno do sončno rastišče. Rastlina dobro uspeva med vretenastimi drevesi ali v bližini živih mej. Sibirska borovnica je tako kot druga jagodičja hvaležna za dobro oskrbo s humusom – tudi pred sajenjem.

Vzgoja in rez

Najboljši čas za sajenje je jeseni, da se rastline do pomladi že dobro ukoreninijo in z malo sreče že obrodijo prve sadeže. Ker sibirske borovnice rastejo dokaj počasi in pokončno, jih lahko posadite v razmiku 1,25 do 1,50 metra med sadikami in 2,50 do 3,50 metra med vrstami. Sadilna jama naj bo premera 30 centimetrov in prav toliko globoka. Sibirska borovnica je sicer samooplodna, vendar je boste pobrali veliko več, če posadite dve različni sorti. Sadike – podobno kot pri ribezih ali kosmuljah – lahko vzgajate tudi kot vretenasta drevesca s sadilno razdaljo od 40 do 50 centimetrov ob vpetih žicah ali palicah.

Sibirske borovnice obrezujte podobno kot ribeze: enkrat letno, najbolje takoj po obiranju, odstranite ostarele poganjke pri tleh. Namesto starih rodnih poganjkov vzgojite ustrezno število mladih močnih talnih poganjkov, vse odvečne pa prav tako odstranite. Grm naj ima največ deset do dvanajst poganjkov.

Nega

Grm pred poganjanjem dobro oskrbite s humusom in znova pognojite aprila ali maja s koprivino gnojnico. Zastirka iz preperelega listja ali humus iz lubja je prav tako dobra rešitev. Majske jagode dodatno zalivajte le v zelo suhem poletju. Do zrelosti plodov jih praviloma ni treba zalivati.

Pobiranje in uporaba

Zaradi kratke vegetacije so prvi plodovi zreli najpozneje maja, torej bistveno prej kot ribezi in kosmulje. Od majskih jagod ne morete pričakovati velikega donosa, ker so plodovi zelo majhni in jih ni lahko obirati. Jagode morate hitro porabiti, ker plodovi ne zdržijo dolgo. Lahko jih uporabite sveže ali za marmelade, džeme, sokove, sladice, zamrzovanje ... Po okusu so sladke do sladko-kisle in imajo tipično aromo. V nekem odtenku je aroma kakšne sorta lahko za malenkost podobna malo bolj aromatičnim slivam. Vsebujejo veliko vitamina C, B, provitamina A, magnezij, natrij, kalij, kalcij, fosfor, mangan, antocianov, proantocianov in drugih flavonoidov ter delujejo antikarcerogeno, antibakterijsko in antialergijsko. V tradicionalnih medicinah jagode uporabljajo za zdravljenje bolezni srca, želodca, jeter, bolezni oči, kože, artritisa ...

Vitaminska bomba

Sorte

Med različnimi sortami sibirskih borovnic, kot so 'Mailon', 'Maistar', 'Morena' in 'Fialka', ni veliko razlik, ker je vzgoja sort šele v povojih. Vse so blago sladkastega okusa in tudi velikost se ne razlikuje veliko. 'Morena' in 'Fialka' sta nekoliko večji in težji. Medtem ko grm sorte 'Morena' lahko prinese do tri kilograme plodov, sorta 'Mailon' obrodi dva kilograma.

Škodljivci in bolezni

Sibirska borovnica običajno velja za robustno, ko gre za bolezni in škodljivce. Pazite le na malega mrzlikarja in rastline varujte pred pticami, da ne pozobljejo jagod. Lahko namestite zaščitne mreže ali kopreno pred zorenjem plodov. Občasno se lahko pojavi pepelasta plesen, ki jo po potrebi lahko zatrete z mrežastim žveplom, ki je prijazno do okolja.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju