Sindrom 'mrtve dnevne sobe' množično uničuje zakone in je postal vseprisoten.
Na zunaj se zakon pogosto zdi popoln, ko pa pride do ločitve, se vsi po vrsti presenečeno sprašujejo, kaj bi lahko bil vzrok.
Izkazalo se je, da je za vsem skupaj pogosto tiči tako imenovani sindrom mrtve dnevne sobe.
Morda se to sliši kot nekakšna inovacija pri definiranju partnerskih odnosov, a v bistvu gre za pomanjkanje komunikacije in bližine.
O tem je za spletno stran Your Tango spregovorila ločenka.
Dnevna soba, ki je mrzla kot spalnica
Takole je pojasnila.
"Z možem živiva skupaj. Toda redko se pogovarjava. Gledamo televizijo. Ne strinjava se, katere oddaje naj gledava skupaj. Sediva tam. Počivava. Ampak nikoli se ne dotikava. Najina dnevna soba je prijetna, polna pohištva iz časa najine poroke pred več kot dvema desetletjema. Na voljo so tudi uokvirjene otroške fotografije. Dnevna soba je tudi prostor, kjer praznujemo praznike in rojstne dneve, kjer okrasimo božično drevesce in kjer zakurimo kamin, ko je hladno. Vendar naša dnevna soba ni nikoli topla – mrzla je tako kot najina spalnica," pravi.
Po statističnih podatkih, objavljenih v New York Timesu, približno 15 odstotkov poročenih parov živi brez kakršne koli intimnosti.
"Desetletje brez dotika. Brez naklonjenosti. Intimnosti ni. Deset dolgih hladnih let, ko nisva govorila o najinem neobstoječem ljubezenskem življenju."
Potem pa je pri 47 letih nekega dne pomislila – zakaj bi sploh morala tako živeti?
"Še vedno imam potrebe." Še enkrat bi rada spal z nekom, preden umrem. "Zakaj bi bila za to prikrajšana? Tako sem se mučila. Kdo sploh zdrži celo desetletje brez kančka intimnosti? Vsak bi odšel ali pa varal."
Mimogrede, raziskave kažejo, da ljudje najpogosteje varajo prav zato, ker v primarnem odnosu umanjka bližina.
Takšno dnevno sobo si želim
"Želela sem dnevno sobo, kjer bi se lahko zabavala s svojim možem, kjer bi lahko položila svoje noge čez njegove, kjer bi se lahko sprostila, kjer bi čutila, da me je sprejel takšno, kot sem. Popolnoma nepopolno mene. Moja 'živa' dnevna soba bi bila prostor za ustvarjanje čudovitih spominov. Od tam bi se igrivo odpravila na hodnik, kjer bi med smehom na poti v spalnico slačila drug drugemu."
Kot pravi, bi morala biti dnevna soba prostor, kjer se partnerja pogovarjata, ne pa le sedita narazen in se ignorirata, vsak s pozornostjo na svojem telefonu, brez enega dotika.
"Zato sem obupala nad možem in si našla drugega. Moj ljubimec me je popolnoma sprejel. Mislila sem, da je nemogoče še kdaj ležati v objemu nekoga in z njim gledati italijansko klasiko. Mislila sem, da so to nemogoče sanje. Toda nekateri srečneži to še vedno doživijo.«
- Preberite se: Kako so naše babice obvladovale stres in tesnobo
