»Presenetljiv podatek je, da bi skoraj 40 odstotkov Slovencev teden dni lažje preživelo brez zobne ščetke kot telefona. To je le še en dokaz več, da nove tehnologije, med katerimi so tudi pametni telefoni, postajajo vse bolj odločilen sestavni del naših življenj. V prid temu govori tudi podatek, da ima povprečno slovensko gospodinjstvo v uporabi dva oziroma tri mobilne telefone,« eno izmed najbolj zanimivih ugotovitev ankete, s katero so letos na Zobozdravstveni in estetski kliniki Križaj pri Slovencih in Slovenkah preverjali skrb za zobe, izpostavi Aleksandra Križaj Dumić, zobozdravnica in direktorica klinike.
Ob tem jo še posebej veseli dejstvo, da so Slovenci in Slovenke pri razvrščanju prioritet na najvišje mesto postavili urejene in dobre zobe, katerim po pomembnosti sledita hiša in avtomobil.
»Moram priznati, da so me podatki, vsaj glede na večletne izkušnje iz prakse, močno presenetili. V svoji ordinaciji sem, žal, velikokrat srečala ljudi, ki bi bili prej pripravljeni investirati denar v nakup novega avtomobila, kakor v zobe. Veseli me, da se trendi obračajo v pozitivno smer. Tokratni rezultati, ki jih je pokazala naša anketa, so resnično spodbudni in kažejo na to, da se ljudje vedno bolj zavedajo pomembnosti dobre in ustrezne ustne higiene,« meni Križaj Dumićeva.
V anketi, ki so jo izvedli na eni izmed največjih in najmodernejših zobozdravstvenih klinik pri nas, je sodelovalo 784 ljudi – 68 odstotkov žensk in 32 odstotkov moških, katerih povprečna starost je bila 38 let. Med tistimi manj razveseljivimi podatki je ta, da je kar več kot 70 odstotkov vprašanih odgovorilo, da si vsaj enkrat oziroma dvakrat na teden ne umijejo zob.
»Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je še vedno kar 11 odstotkov ljudi, ki si jih zvečer sploh ne umiva. Ko govorimo o umivanju po prihodu nazaj z večerne zabave, pa tega ne stori kar 25 odstotkov vprašanih,« razloži izkušena zobozdravnica, ki je že skoraj 20 let predana svojemu poklicu.
»Nekateri se torej še vedno v premajhni meri zavedajo, kako pomembno je pravzaprav večerno umivanje zob. Z njih takrat namreč očistimo vse obloge, ki so se nabrale čez dan, in jih zaščitimo pred nočnim dogajanjem, ko se morebitne bakterije širijo še hitreje, kot bi se sicer, saj se ponoči izločanje sline, ki deluje kot naravni čistilec naše ustne votline, zmanjša,« opozarja sogovornica in dodaja, da je za to še toliko bolj pomembno, da se skrb za zobe začne že v ranem otroštvu, pozneje pa je treba trdno postavljene temelje le še utrjevati. Kako dobro se ljudje, predvsem starši majhnih otrok, zavedajo tega poslanstva, so na Kliniki Križaj preverili tudi z anketo. »Čeprav je treba za otrokove zobe intenzivno skrbeti vse do desetega leta starosti, je s tem seznanjenih le 30 odstotkov vprašanih. Več kot polovica jih namreč meni, da povsem zadostuje, če otroku pri čiščenju zob pomagamo do petega leta starosti,« še eno zanimivo ugotovitev predstavi Križaj Dumićeva. K temu dodaja, zakaj je tako pomembno, da starši bdijo nad pravilno nego otroških zob. »Majhni otroci nimajo razvite fine motorike in si zato sami težko temeljito umijejo zobe. Starši morajo otroku čistiti zobe najmanj nekje do osmega leta starosti. A tu se njihova skrb za otrokovo ustno higieno še ne konča. Še naprej morajo spremljati rezultate ščetkanja zob in predvsem pred spanjem preverjati, kako temeljito si jih je umil,« poudari Križaj Dumićeva, ki staršem na kliniki svetuje, naj redno umivanje zob vsaj dvakrat na dan začnejo otrokom privzgajati že v prvem letu starosti. »Pohvalno pa je, da se več kot 60 odstotkov anketirancev, ki imajo otroke, z njimi o negi zob in temu, zakaj je sploh potrebno redno, pogosto in temeljito čiščenje, pogovarja.«
Dober zgled in spodbudne besede so namreč več kot odlična rešitev za vse tiste naše najmlajše, ki jim ščetkanje vedno ni ravno pri srcu. »Nekdo od sodelujočih je, denimo, zapisal, da z otrokom redno prebira knjige in prepeva pesmice o tej tematiki. Takšni in podobni primeri le potrjujejo to, da lahko s kančkom dobre volje in ustvarjalnosti vsakodnevno umivanje zob otrokom prikažemo kot zabavno opravilo, kar je bistven in najpomembnejši korak,« še doda Križaj Dumićeva, ki staršem svetuje, naj se njihovi otroci v čim večji meri izogibajo predvsem pitju sladkih pijač, po umivanju zob pred spanjem pa naj ne zaužijejo ničesar več, razen vode – v nasprotnem primeru si morajo zobe pred spanjem ponovno umiti.
Rezultati ankete so med drugim postregli še z enim zanimivim podatkom, in sicer da več kot 50 odstotkov vprašanih pri sogovorniku najprej opazi oči, medtem ko se je nasmeh, čigar pomemben sestavni del so tudi urejeni zobje, znašel na drugem mestu.
Zobozdravstvena in estetska klinika Križaj se ponaša s 13-letno tradicijo. Njihova posebnost je, da pacientom na enem mestu nudijo vse zobozdravstvene storitve – od zdravljenja zob in obzobnih tkiv, kliničnih pregledov, otroškega zobozdravstva, digitalne rentgenske diagnostike, fiksne in snemne protetike do implantologije in kirurgije. So prvi v Sloveniji z mednarodno zobozdravstveno akreditacijo ACI. Pri večjih projektih sodelujejo tudi z digitalnimi laboratoriji v tujini. Imajo 15 redno zaposlenih in štiri zunanje specialiste. Aleksandra Križaj Dumić je po izobrazbi zobozdravnica, v tem poklicu deluje že skoraj 20 let. Že več let je tudi predavateljica na Akademiji za laserje in zdravje (LAHA), v okviru katere svoje znanje predaja zdravnikom z vsega sveta.