Skrb za zobe - da zobna miška ne bi prišla dvakrat ...

27. 10. 2017 | Vir: Jana
Deli
Skrb za zobe - da zobna miška ne bi prišla dvakrat ... (foto: natalija Jelušič Babić, tjaša platovšek)
natalija Jelušič Babić, tjaša platovšek

Kogarkoli je kdaj v življenju bolel zob, bo potrdil, da je to ena najhujših bolečin. Vsak med nami se tudi strinja, da je nasmešek na obrazu, za katerim se skrivajo lepi zobje, nekaj, kar vsi hitro opazimo in hkrati tudi sami radi pokažemo drugim.

Radi imamo torej zdrave zobe, a hkrati ne maramo hoditi k zobozdravnikom. Prav tako občutno premalo časa posvetimo ustni higieni, celo izbiri frizerja posvetimo več pozornosti, čeprav se zavedamo, da lasje kljub napačni potezi vedno na novo zrastejo, medtem ko imamo zobe le ene. Ironija – mar ne?

Omogočajo grizenje in žvečenje, vplivajo na dihanje, sodelujejo pri tvorbi glasu in pri oblikovanju govora. Vse to je funkcija zob. Pa vendar se jim posvečamo predvsem takrat, ko je že prepozno in moramo gasiti požar. Ob tem marsikdaj pozabljamo, da smo za svoje zobe in posledično zdravje odgovorni predvsem sami, nič manj pomembna pa ni niti izbira pravega zobozdravnika, ki je tako odlično strokovno podkovan kot ima tudi dostop do najnovejše tehnologije.

Digitalizacija zobozdravstva tudi v Sloveniji

Si predstavljate, da se usedete na zobozdrav­stveni stol in se okoli vas, namesto nam vsem strah in trepet vzbujajočega zobozdravnika z dentalnimi inštrumenti v rokah, pojavijo še skenerji, stroji in vsa druga računalniška oprema? No, to ni več film. Je realnost, ko tehnologija ne olajša le dela zobozdravnikom, ampak tudi izboljša počutje pacienta med postopki in poskrbi za njegovo hitrejše okrevanje.

Ena od klinik s takšno opremo je naša največja Zobozdravstvena in estetska klinika Križaj, kjer so prvi v Sloveniji začeli računalniško-planirano, vodeno kirurgijo. Klasične postopke, ki zahtevajo ročno delo, kar še vedno uporablja 90 odstotkov zobozdravnikov, so tako nadomestili s prej omenjeno tehnologijo. S tem se izognejo napakam, ki nastanejo pri ročnem delu, ali pa jih vsaj minimalizirajo. »Implantate denimo vstavljamo brez reženjske operacije oziroma brez uporabe skalpela in šivov, z minimalnim otekanjem ali brez njega in brez bolečin po posegu. Uporabljamo tudi cad cam tehnologijo, pri kateri lahko skupaj z računalniškimi programom in optično sliko zobovja izdelamo protetične nadomestke,« pove direktorica klinike Aleksandra Križaj Dumić. Tudi dentalni laserji so v zobozdravstvu nenadomestljiv pripomoček, za manj invazivno, bolj uspešno delo, zaradi hitrejše rehabilitacije, predvidljivih posegov z večjo uspešnostjo zdravljenja pa poskrbijo tudi za večje zadovoljstvo pacientov.

Kaj storiti, da ne obolevamo vse mlajši

Malomarnost in nedoslednost pri nepravilni negi zob se nam kaj hitro lahko maščujeta. »Nismo več v časih, ko smo težave z zobmi laično povezovali s starostjo,« pravi Križaj Dumićeva. Pri svojem delu zadnje čase namreč opaža vse več paradontalnih bolezni, tudi pri mlajših. Takšna obolenja so posledica neprimerne oskrbe. Zmotno je mnenje, da moramo zobe močno drgniti večkrat na dan po več minut, saj zadošča že slabih pet minut primernega ščetkanja dvakrat na dan, ki lahko spremeni naš nasmeh.

Zobne obloge moramo čistiti stran od dlesni in zob. Pri zunanjih in notranjih ploskvah s ščetko delamo potege od dlesni proti zobu, od rdečega proti belemu, lahko tudi s krožnimi gibi. Pri griznih ploskvah uporabljamo potege naprej in nazaj. Zobna ščetka očisti 80 odstotkov umazanije, za preostalih 20 odstotkov poskrbi zobna nitka, saj je v medzobnih prostorih največ oblog. Nitko primerne debeline ali medzobno krtačko vstavimo v medzobni prostor in podrgnemo tako, da odstranimo ostanke hrane med zobmi. Na koncu očistimo še jezik s posebno in zanj prilagojeno ščetko. Učinek čiščenja občasno preverimo tudi s testnimi tabletami ali tekočino. Med osnovne ukrepe zoper bolezni zob in dlesni spadata še pravilna prehrana in dovolj gibanja na svežem zraku. Le tako se telo napolni s kisikom in ga uporabi za gradnjo čvrstih zob.

Zobje so ogledalo zdravja

Zdravje ustne votline vpliva na celotno telo, saj se ravno v zdravih zobeh in lepem nasmehu zrcali lasten odnos do našega vsesplošnega zdravja. Aleksandra Križaj Dumićeva razkrije še eno zanimivost, ki govori o pomembnosti in vplivu našega zobovja in ustne higiene. Žariščna vnetja so veliko tveganje za naše zdravje, najpogosteje jih najdemo predvsem pri neurejenem zobovju. Tako določenih operacij niti ni dovoljeno izvajati, če nimamo urejenega in zdravega zobovja. Paradontalne bolezni povzročajo kronična vnetna žarišča v telesu, iz katerih potujejo v kri škodljive bakterije, ki lahko vplivajo na razvoj srčno-žilnih obolenj, pogosto pa so razlog žariščnih okužb. Bolniki paradontalnih bolezni so v nasprotju z ljudmi z zdravimi obzobnimi tkivi mnogo bolj izpostavljeni infarktom, možganski kapi, pljučnim obolen­jem, prezgodnjim porodom in prenizki teži novorojencev. Odgovornost in skrb za zobe tako dandanes nista več luksuz, ampak nuja.

Da zobna miška ne bo prišla dvakrat

Rok trajanja in laične zmote o protetiki

Na področju protetike, kar pomeni nadomeščanje manjkajočih zob, je prisotnih veliko laičnih zmot. Močno je pri nas še vedno ukoreninjeno mnenje, da bomo, ko bomo enkrat stari, tako in tako nosili protezo. Res je, da protetične storitve najpogosteje potrebujeta srednja in starejša generacija, saj imata svoje zobovje že dolgo 'v uporabi', a tudi pri mladih protetika ni več tako redka izjema, le razlog zanjo je drugačen. Najpogosteje so vzrok poškodbe ali estetski popravki. »Zanimivost, ki je večina ljudi ne pozna, je, da ima vsak tehnični izdelek rok trajanja in ni večen,« pa razkriva Bernarda Osovnikar, ustanoviteljica Zobozdravstvenega centra Osovnikar. Njegova trajnost je namreč zelo odvisna od nege posameznika.

Naslednji laična zmota je, da keramični zobje ne gnijejo in jih ni treba čistiti. »Ljudje ne razmišljajo o dlesni, ustni sluznici in ustnem okolju. So pa prepričani, da bodo imeli mostičke 30 let in bodo v tem času prihranili najmanj za dva mostička. Ko snamemo takšno staro protetiko, največkrat ne ostane nič zdravih nosilcev za nov most in potem se začne drama, saj je prehod iz fiksno pritrjenih zob na snemne proteze za vsakega pacienta velik šok. Če pa v načrt vključimo se zobne vsadke in fiksno proteiko na vsadkih, pa je to velik finančni zalogaj, ki ga je treba naenkrat rešiti. Skratka, veliko problemov za izvajalca in prejemnika,« še dodaja Osovnikarjeva. Zanimivo je tudi dejstvo, da je okvarjena estetika večji in pogostejši razlog za odhod k zobozdravniku kot funkcionalne motnje. Večina ljudi namreč daje prednost ureditvi zob v vidnem sektorju, medtem ko se jim zadnji predel ne zdi tako pomemben.

Raje mobilna kot zobna naložba

V kliniki Križaj so opravili tudi anketo in odgovori so presenetili. Pokazali so, da Slovenci nič kaj vestno ne skrbimo za ustno higieno in da bi v rokah vsakodnevno bolj pogrešali mobilni telefon kot zobno ščetko. Skoraj 40 odstotkov Slovencev bi teden dni namreč lažje preživelo brez zobne ščetke kot brez telefona. »Anketa je žal potrdila, da smo močna potrošniška družba, ki daje prednost materialnim stvarem pred zdravjem,« pravi Križaj Dumićeva, pritrjuje pa ji tudi Osovnikarjeva, ki pravi, da po njihovem mnenju Slovenci premalo skrbimo za svoje zobe. »To lahko argumentiramo s prvimi pregledi novih pacientov, saj prav vsi potrebujejo najprej higiensko fazo,« poudari Osovnikarjeva. Med tistimi manj razveseljivimi podatki ankete je tudi ta, da je kar več kot 70 odstotkov vprašanih odgovorilo, da si vsaj enkrat oziroma dvakrat na teden ne umijejo zob. »Posebej skrb zbujajoče je dejstvo, da je še vedno kar 11 odstotkov ljudi, ki si zob zvečer sploh ne umiva.

Ko govorimo o umivanju po prihodu nazaj z večerne zabave, pa tega ne stori kar 25 odstotkov vprašanih,«  pojasnjuje Križaj Dumićeva. Ravno večerno umivanje je namreč zelo pomembno, saj takrat očistimo vse obloge, ki so se nabrale čez dan. Zobe tako zaščitimo pred nočnim dogajanjem, ko se morebitne bakterije širijo še hitreje, kot bi se sicer, saj se ponoči izločanje sline, ki deluje kot naravni čistilec naše ustne votline, zmanjša. »V svoji ordinaciji sem, žal, velikokrat srečala ljudi, ki bi bili prej pripravljeni vložiti denar v nakup novega avtomobila kot v zobe, k sreči pa se tudi ta trend počasi obrača, saj skrb za zobe postaja vse pogostejša tema pogovorov, s tem pa se širi tudi ozaveščenost ljudi,« še dodaja zobozdravnica.

Da zobna miška ne bo prišla dvakrat

Kaj pa cene?

Medtem ko za mobilni telefon ali avto kaj hitro in brez slabe volje odštejemo še nekaj dodatnih stotakov, pa pred obiskom zobo­zdravnika navadno ne pomislimo samo na bolečino, ampak tudi na izpraznjeno denarnico, ki bo sledila po obisku. Ker nam zobozdravstveni posegi lahko oklestijo račun tudi za nekaj tisoč evrov, je na mestu vprašanje, kaj vse vpliva ceno pri protetiki? »Protetični izdelek je plod ekipnega dela. Pri tem sodelujejo zobozdravnik, zobna asistentka, inženirji zobne protetike, zobotehniki, receptorka v kliniki, kurir, čistilke prostorov ... In vse to osebje mora imeti zagotovljen osebni dohodek. Treba je imeti ogromno znanja, se stalno izobraževati, da lahko podaljšuješ licenco za delo in da delaš po najsodobnejših strokovnih načelih. Izobraževanje potrebuje čas in denar. Treba je imeti sodobno opremo, aparate in redno servisirati te naprave. Tu so še potrošni material za vse postopke in seveda kakovostni implantati, ki se v zadnjem času vse več uporabljajo v protetiki,« pojasni Osovnikarjva.

»Zobna protetika sploh ni tako draga. Treba je pogledati z vidika dolgotrajne uporabe. Če vam traja zobna prevleka 10 let in več, vi pa se v vsem tem času z njo smejete, grizete, govorite ... plačali pa ste 400 evrov zanjo. Keramični inlay, ki zapira zob 20 let in dlje, stane od 200 evrov... Primerjajte to s cenami in trajanjem drugih izdelkov, ki jih kupujete za zdravje in lepoto,« še doda zobozdravnica. Ker kljub temu cene v zobozdravstvu marsikomu še vedno povzročajo precej skrbi, je vse več tistih, ki še preden odidejo k zobozdravniku, zavijejo v banko po posojilo, medtem ko nekateri zobozdravniki že sami ponujajo možnost obročnega odplačevanja. Vsekakor pa je za pacienta najcenejše, da se za zdravljenje odloči, ko v ustni votlini še nima simptomov bolezni.

Preventiva je boljša kot kurativa

Zobozdravnika je priporočljivo obiskati dvakrat na leto, kar pa niti ne bi bilo tako odveč, če bi se zavedali, da nepravilen odnos do zob in ustne higiene lahko pripeljejo do težav in stisk, urejeni zobje pa so naložba – naložba v eno in edino zdravje.

Ni torej naključje, da pomembnost skrbi za zobe že leta poudarjajo osnovnim šolarjem ob obiskih zobozdravnikov na šolah, zobje so postali junaki edinstvenega strokovnega stripa, imenovanega Endodonto strip, v katerem na zanimiv način v besedi in sliki potujemo po ustni votlini, prirejajo se tudi tekmovanja za čiste zobe. Kaj torej še potrebujemo razen lastnega zavedanja, da smo za svoj nasmeh odgovorni sami? Zdravi zobje so pri tem najboljše ogledalo našega zdravja, zato le s pravilno nego in odnosom do zob lahko poskrbimo, da nas zobna miška ne bo obiskala dvakrat.

Besedilo: Tjaša Platovšek

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju