Arhitekturni čudež samostana Crna Reka v vasi Ribariće pri Tutinu, ki se nahaja ob meji med Kosovsko Mitrovico, Rožajami in Novim Pazarjem, leži ob skali, je eno največjih srbskih svetišč. Kdaj točno je bila zgrajen, ni znano, a da graditeljem ni bilo lahko, dokazuje nedostopen kanjon reke Crne reke.
Samostan Crna Reka iz 13. stoletja je zgrajen v edinstvenem okolju: lociran je v jamah in navidezno visi s strme pečine nad breznom reke ponikalnice. Stopnišča povezujejo celice znotraj štirinivojskega jamskega sistema. Samostan, zaščiten z gozdnatimi gorami in dostopen le po ozki leseni brvi, je najprej služil kot zatočišče. Freske v majhni jamski cerkvi so delo slavnega slikarja Longina iz 16. stoletja.
Ko je bil leta 1687 ogrožen samostan Studenica, so relikvije Štefana Prvovenčanega in samostanske dragocenosti prenesli v Crno Reko in tam ostali devet let.
Samostan je bil sprva namenjen popolnemu umiku, kjer naj bi menihi molili sami, skriti pred svetom. Zaradi tega o samostanu ni veliko zapisov.
Čudeži in ozdravitve
O čudežih, ki so se zgodili v tem samostanu, so slišali po vsem svetu. Veliko ljudi je prišlo tja, da bi se ozdravili.
Po pripovedovanjih so tja prihajali duhovno oslabljeni, gibalno ovirani in celo neplodni. Verjamejo, da je voda, ki teče po obzidju, zdravilna, relikvije svetega Petra Koriškega pa naj bi imela čudežne moči, je bil za srbske medije pripravljen povedati Sabahudin Abdagić, turistični vodnik s Peštra.
Pravijo, da so vsi primeri ozdravitev zabeleženi v samostanskih knjigah, po pripovedovanju domačinov pa v samostan pogosto prihajajo dekleta, ki jim ni uspelo najti sorodne duše.
Legenda še pravi, da je bilo to svetišče kljub temu, da leži na zelo nedostopnem terenu, večkrat napadeno s strani invazivnih vojsk.
Blagoslov čudodelca
Samostan pripada Raško-prizrenski škofiji Srbske pravoslavne cerkve, v njem pa živijo le moški menihi, ki zanj tudi skrbijo.
Menijo, da je bila jama, v kateri je samostanska bogoslužna točka, posvečena s podvigi in molitvami velikega srbskega čudodelca - svetega Joanikija Devičkog.
"Do samostana je danes mogoče priti le po nekoliko izboljšani makadamski cesti, uro in pol od Ribarića, kar pa ne ovira številnih romarjev, da ne bi obiskali ta sveti kraj," pripoveduje turistični vodnik in doda: "Še posebno na Petrovo, vsakega 12. julija, se v samostanu odvije festival, na katerega prihajajo ljudje z vsega sveta. Tako pravoslavni kristjani kot muslimani prihajajo, da bi našli Bogu všečen mir in zdravilo za svoje težave."
Po pripovedovanju domačinov se samostan preživlja s prodajo voščenih sveč, ki jih menihi sami izdelujejo nedaleč od samostana. Tudi menihi so pogosto znali sami kaj zgraditi, saj so bili med njimi zdravniki, arhitekti, profesorji, pa tudi obrtniki.
Vir: Blic
Novo na Metroplay: Perica Jerković o družinskih trenutkih, delu komika in čisto prvem nastopu