Med mladimi naj bi bilo čedalje več narcisizma, zato bi verjetno – na ravni družbe – lahko rekli, da bi vsem skupaj koristilo, če bi vadili, kako biti skromnejši in tudi bolj ponižni ter spoštljivi.
Sodobna družba izpostavlja in ceni dosežke, videz in posledično tudi samopoveličevanje, tako da takrat, ko naletimo na skromno osebo, začutimo val olajšanja. Zakaj nam je tako težko izraziti skromnost? Morda zato, ker jo pogosto napačno razumemo kot znak slabosti, čeprav je v bistvu znak velike notranje moči? Odgovor bi se lahko skrival v znanstvenih ugotovitvah o tej redki lastnosti.
Zakaj je skromnost dobra stvar?
Opazujte, kako se počutite takrat, ko srečate osebo, ki kar izžareva skromnost – vaša ramena se sprostijo, srce se vam umiri, začutite notranjo mirnost. Zakaj? Ker se zavedate, da ste polno sprejeti točno taki, kot ste – z vsemi napakami vred. Skromnost, redka in dragocena vrlina, povzroči, da se naša zunanja zaščita nekoliko omehča.
Resnično skromni ljudje nam lahko podarijo ta dar, ker vidijo in sprejemajo svoje moči in omejitve brez obsojanja – po raziskavah sodeč pa naj bi skromnost sprožila razvoj sočutja do človeštva. Tako samosprejemanje izhaja iz povezave z notranjimi, bistvenimi človeškimi vrednotami, ne pa z zunanjimi dosežki (visoko plačo, izklesanim telesom, dobro poklicno kariero, številom prijateljev na Facebooku ...). Skromni ljudje večji pomen dajejo dejanjem, s katerimi lahko pomagajo drugim. Življenje dojemajo kot šolo, saj razumejo, da nihče med nami ni popoln.
Skromnost naj bo zaželena lastnost - tudi pri voditeljih
Seveda pa lahko svoje omejitve tudi odpravimo – tako, da smo odprti za nove zamisli, nasvete in tudi kritike. Po znanstvenih dognanjih sodeč pridobivanje ali privzgajanje skromnosti ni nekaj, kar bi se zgodilo čez noč. Že sama sposobnost pridobivanja skromnosti vzpodbudi notranjo moč – primer take osebe je Mahatma Gandhi, čigar življenjska pot je sinonim za skromnost. Če je on primer tega, kaj lahko doseže skromni voditelj, bi se morala družba naučiti več o tovrstnem vladanju.
Zavedajmo se, kaj se zgodi, ko se naučimo obvladovati svoj ego: manj verjetno bo, da se bomo odzvali agresivno, da bomo manipulirali z drugimi, da bomo neodkriti in uničevalni. Namesto tega bomo sprejeli odgovornost za napake in jih skušali odpraviti, prisluhnili bomo zamislim drugim in na naše sposobnosti gledali s stališča skromnosti.
Eden od poglavarjev indijanskega plemena Lakota je razmišljal tako: »Ko izbiramo voditelja, se moramo zavedati, da skromnost poskrbi za jasnost, medtem ko aroganca prinese oblake. Zadnje, kar bi hoteli je to, da bi nas vodil nekdo, čigar presojo in dejanja zasenči aroganca.« Kdo si torej ne bi želel skromnih voditeljev (na vseh ravneh)?
Povzeto po the-open-mind.com
