Sladkor nikoli ni zdrav, a nekateri so še manj priporočljivi.
Živilska industrija uporablja številne oblike sladkorja. Večina izdelkov ni slajena le z običajnim kristalnim sladkorjem, ampak tudi z glukoznim sirupom in drugimi sladili.
🧐 Sladkor ima več kot 60 imen
Če je sladkor na prvem mestu med sestavinami živila, to odvrne mnoge potrošnike – saj pomeni, da ga je v izdelku največ.
A sladkor se lahko na deklaraciji skrije pod več kot 60 imeni, kot so:
Maltodekstrin
Dekstroza
Sladka sirotka
Glukozno-fruktozni sirup
🗣️ »To so sladila, ki so tehnično gledano še vedno sladkor, vendar pod drugimi imeni. Potrošniki težko ugotovijo, kaj v resnici uživajo,« opozarja prehranski raziskovalec Stefan Kabisch.
💸 Zakaj industrija uporablja več vrst sladil?
Nižji stroški: Nekatera sladila so cenejša od sladkorja.
Trik z deklaracijo: Če je sladkor razdeljen na več vrst, ne stoji več na prvem mestu, ampak morda na tretjem ali petem – izdelek izgleda bolj zdrav, kot je v resnici.
🧬 Vsi sladkorji niso enaki – nekateri so še slabši
Sladkor nikoli ni zdrav, a nekateri so še manj priporočljivi.
Večina sladil je sestavljena iz monosaharidov (enostavni sladkorji), najpogostejša sta:
Glukoza
Fruktoza
Navadni namizni sladkor (saharoza) je disaharid, sestavljen iz 50 % glukoze in 50 % fruktoze.
⚠️ Preveč fruktoze = nevarnost za jetra
Glukoza: telo jo porabi v vseh celicah, dobra za energijo.
Fruktoza: presnavljajo jo izključno jetra.
→ Prekomerna količina vodi do maščobne bolezni jeter, ki je povezana z:povišanimi krvnimi maščobami
inzulinsko rezistenco
sladkorno boleznijo tipa 2
visokim krvnim tlakom
📉 Fruktoza tudi ne povzroča občutka sitosti, kar vodi v prekomerno uživanje (npr. sladke pijače).
❌ Fruktoza ni boljša alternativa
Res je, fruktoza ne povzroča sunkov inzulina, a:
🗣️ »Slepa osredotočenost na glukozo in inzulin popolnoma ignorira škodljivost fruktoze,« pravi Kabisch.
➡️ Zato: sladkor je vedno slab, fruktozni pa še posebej.
📊 Najpogostejše vrste sladkorjev in sirupov
1. Namizni sladkor (saharoza)
Pol glukoze, pol fruktoze.
Pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsa.
Beli sladkor je rafiniran, rjavi vsebuje še melaso.
2. Glukozni sirup
Pridobljen iz koruznega ali pšeničnega škroba.
Vsebuje večinoma glukozo, do 5 % fruktoze.
Če je fruktoze več → postane izoglukoza.
3. Izoglukoza (High Fructose Corn Syrup – HFCS)
Uporabna v pijačah, sladicah, jogurtih ...
Vsebuje 50–90 % fruktoze, ostalo glukoza.
Ni označeno razmerje!
4. Invertni sladkorni sirup
Mešanica glukoze + fruktoze (50:50).
Pridobljen iz razgradnje saharoze.
Uporablja se v pijačah, slaščicah.
5. Laktoza (mlečni sladkor)
Sestavljena iz glukoze in galaktoze.
Lahko povzroča laktozno intoleranco.
6. Sladni sirup in ekstrakt
Uporablja se v pekarstvu za:
barvo (temnejši kruh)
okus (sladkoba)
Vsebuje maltozo (dvojen glukozen sladkor).
7. Rižev sirup
Pridobljen iz riževega škroba.
Skoraj brez fruktoze, sladek manj kot sladkor.
🌿 Kaj pa naravna sladila (med, agavin sirup, kokosov sladkor)?
Med: večinoma fruktoza, nekaj glukoze in maltoze.
Agavin sirup: ~75 % fruktoze → zelo sladek.
Kokosov sladkor: ~80 % saharoze, pogosto zmešan z navadnim sladkorjem (dokazano pri tretjini izdelkov).
→ Ni bolj zdrav, le dražji.
📌 Za telo bi bili koristni minerali v teh sladilih šele pri zaužitju velikih količin sladkorja, kar pa ni priporočljivo.
⚖️ Koliko sladkorja je še varno?
Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO):
Največ 10 % dnevnega vnosa kalorij naj bi prihajalo iz sladkorja.
Pri odraslem z 2.000 kcal/dan to pomeni: največ 50 g prostega sladkorja
≈ 10 čajnih žličk.
Nasvet: Preverjajte hranilne tabele na izdelkih. Skupna vrednost sladkorja vključuje vse dodane in naravne sladkorje – vendar ne razkriva deleža fruktoze.