Slovenski knjižni sejem: Slikanice so imele osrednjo vlogo!

Slovenski knjižni sejem: Slikanice so imele osrednjo vlogo! (foto: Igor Zaplatil) Igor Zaplatil
Vir: Story
15. 12. 2017

Zdravko Kafol kot predsednik UO 33. slovenskega knjižnega sejma že nekaj let bdi nad vsakoletnim dogajanjem v Cankarjevem domu. Tudi letos je konec novembra potekal sejem, ki je bil posvečen slikanicam in jubileju osrednjega lika sejma - Martinu Krpanu, ki je izšel v ilustrirani izdaji leta 1917.

Story: Osrednji lik letošnjega sejma je bil Martin Krpan, upodobljen s kijem in mesarico, pod roko pa je imel še knjigo. Nam zaupate kaj več o njegovi vlogi?

Lik Smrekarjevega Martina Krpana z naslovnice prve slovenske slikanice, izdane leta 1917, se je kar sam ponujal za nosilca likovne podobe sejma. Razmišljali smo sicer, ali naj mu odvzamemo mesarico in kij, in pustimo samo knjigo, pa smo se po premisleku odločili, da naj ima vse tri vrste orožja, saj je treba Slovence in naše voditelje marsikdaj kar na silo opozarjati na pomen branja in knjig za osebni ter družbeni razvoj.

Story: Hinko Smrekar je leta 1917 s slikanicami upodobil mogočnega Levstikovega junaka. Koliko poudarka so imele slovenske slikanice na letošnjem sejmu?

Slikanice so letos zaradi 100. obletnice in zato, ker so najpomembnejše knjige v našem življenju, imele osrednjo vlogo. Nobene druge knjige, ki jih preberemo kot odrasli, namreč ne vplivajo tako močno na nas in nas zaznamujejo za vedno. Že odprtje sejma je bilo celoti zaznamovano z njimi. Povezoval ga je Boštjan Gorenc–Pižama, nastopali so otroci z OŠ Poljane z igrico o Krpanu (v trenirki) danes, častni gostje, avtorji iz letošnjih držav v fokusu, Nemčije, Avstrije in Švice, so govorili o svojih prvih bralnih izkušnjah in knjigah ter osebah, ki so jih navdušile zanje. Sejem je s spremljevalnim programom bil igriv, živahen in prešerno glasen.

Story: Razvijanje bralne kulture je ena od osnovnih nalog sejma. Kako se je prijela nacionalna kampanja Slovenija bere?

Kampanja Slovenija bere, ki smo jo lani začeli na sejmu, raste in dobiva čedalje več ambasadorjev in partnerjev. Nazadnje je h kampanji pristopilo 400 članov računovodske zbornice, ki so se zavezali, da bodo v prostorih za stranke namestili knjižne police! Ambasador je nazadnje postal Primož Suhodolčan, ki potni list Države branja pokaže tudi na mejah, saj je dobil, kot pravi, diplomatsko imuniteto in bralno svobodo. Na sejmu je bila dva dni odprta Bralna ambasada, Manca Košir, letošnja prejemnica posebnega priznanja Slovenskega knjižnega sejma za razvoj bralne kulture in ambasadorka kampanje, se je pogovarjala z Janezom Škrabcem, managerjem leta, in Sašo Pavček, dobitnico letošnjega Borštnikovega prstana.

Story: Branje in knjige še nikoli niso bili tako pomembni kot danes, ko so nas preplavili modernizacija in elektronske knjige. Kako vi gledate na bralno revolucijo na spletu in koliko slovenski bralec ostaja zvest fizični obliki knjige?

V novembru sva bila z Boštjanom Gorencem–Pižamo, ki je prav tako ambasador kampanje Slovenija bere, na Srednji poklicni in strokovni šoli v Zrečah. Vprašali so ga, kaj dijakom bolj priporoča, knjigo ali medije? Odgovoril je, da so mediji dobri le kakšni dve leti, dokler ne odrastejo v medvede. No, šalo na stran. Slovenski bralci so pri uporabi elektronskih knjig podobni drugim evropskim prebivalcem. V angleško govorečih državah so se trendi ustavili na okoli 20 odstotkih in stagnirajo, v Evropi pa lahko govorimo o največ petih odstotkih, v Sloveniji še manj. Tiskana knjiga na Slovenskem iz 1550 je torej stara že 467 let in bo še naprej prevladovala tako med bralci kot v programih založnikov. Tudi večina direktorjev največjih svetovnih založniških hiš pravi, da bo tiskana knjiga še naslednjih 100 let njihov 'core business' (temeljni posel, op. a.).

Story: Veliko pozornost ste letos namenili tudi otrokom s posebnimi potrebami, ki so soustvarjali sejemsko dogajanje. Kakšne izzive boste imeli zanje?

Slovenski knjižni sejem je majhen sejem po obsegu, zato smo si v okviru preoblikovanja njegove blagovne znamke za cilj zadali, da bo velik po srcu. Po eni strani želimo prinesti delček sejemskega vzdušja med ljudi, ki iz različnih razlogov ne morejo na sejem, po drugi strani pa bi radi otrokom s posebnimi potrebami omogočili, da aktivno sooblikujejo program otroškega festivala Cicifest, ki ga pripravljamo tretjič. Na sejmu je sodelovalo šest društev oz. zvez (gluhi in naglušni, otroci z imunskimi boleznimi, avtisti, otroci iz Janeza Levca ...) s svojim programom v izvedbi več kot 40 otrok. Ne poznam sejma na svetu, ki bi svoj del programa namenjal ustvarjalnosti otrok s posebnimi potrebami. Na tem področju si želimo večji posluh mestne kulturne administracije, saj ni ravno v čast Unescovemu mestu literature, da niti simbolično ne podpre teh aktivnosti.

Story: Nekako se za organizatorje priprave na nov sejem začnejo takrat, ko se aktualni konča. Koliko spremljevalnih dogodkov je bilo letos in koliko razstavljavcev se je predstavilo?

Letos se je na sejmu predstavljalo 115 razstavljavcev, kar je 17 odstotkov več kot lani, na 3500 kvadratnih metrih, v treh etažah Cankarjevega doma, na šestih odrih. Ni dobrega sejma brez dobrih spremljevalnih dogodkov. Pripravili smo jih 290, na njih je sodelovalo skoraj 900 oseb iz strokovnega, kulturnega, javnega, političnega življenja. Ko sestavimo seznam top 100 imen, smo ponosni in včasih kar ne moremo verjeti, da se v nekaj dneh sejma na enem mestu znajde toliko izjemnih oseb. Tega ni nikjer, na nobenem dogodku v Sloveniji! Če te dogodke pretvorimo v ure in bi potekali drug za drugim, jih je za 12 dni programa, 24 ur na dan. In to 99 odstotkov brezplačnih. Tudi vstop na sejem je bil 'free4you'!

Slikanice so imele osrednjo vlogo!

Story: Pred tremi leti ste naredili prvi korak za internacionalizacijo sejma. Letos ste gostili Nemčijo, Avstrijo in Švico z literarnimi deli. Kaj pomeni takšen korak tudi za slovenske bralce?

Slovenski sejem pač zaradi zgodovinskih okoliščin ni mednaroden in tudi ne bo v naslednjem desetletju. Države v fokusu so prvi pomemben korak v tej smeri. Tako tuji partnerji kot tudi domači obiskovalci se morajo postopno 'privajati' na internacionalizacijo. Pa tudi te brez podpore mesta skorajda ni mogoče izpeljati. Ljubljana si zasluži mednarodni sejem in ga bo, upam, tudi imela.

Story: Za organizatorje sejma je vsekakor velik korak, saj si Slovenija zasluži mednarodni sejem. Na knjižnem sejmu v Frankfurtu bo sodelovala kot država gostja. To je zagotovo projekt, ki je nacionalnega pomena. Nam zaupate kaj o tem?

Morda bomo prav v tem času izvedeli odločitev vodstva frankfurtskega sejma, ali bo Slovenija častna gostja leta 2021 ali 2022. V tem primeru bomo pripravili mali ognjemet na ploščadi pri kipu Ivana Cankarja, saj bo hkrati drugo leto Cankarjevo leto.

Story: Sejem je priložnost, da se celotna knjižna panoga pokaže v svoji luči. Vsak želi pokazati svojo najboljšo produkcijo. Kako pa je z bralci ... Se slovenski bralec spreminja skozi čas in kaj ga najbolj prepriča?

Kuharice ter ljubiči in krimiči so pač na vrhu lestvic bralnih navad Slovencev. Število (ne)bralcev ostaja v zadnjih desetletjih skoraj nespremenjeno. 42 odstotkov Slovencev v zadnjem letu ne prebere niti ene knjige, 48 odstotkov pa ne kupi niti ene. 25 odstotkov je funkcionalno nepismenih, smo na 28. mestu med 34 državami OECD-ja po bralni pismenosti odraslih. Za naše voditelje je večji problem slabo stanje vojaške opreme naše vojske kot pa to, da je vsak četrti Slovenec polpismen. Televizija in nakupovalni centri pač ne vzgajajo kreativnih, razmišljujočih, inovativnih državljanov. Neil Gaiman, angleški pisatelj, pravi, da državljani ne bi smeli izbirati voditeljev, ki ne razumejo pomena in vloge branja ter knjig. Toda ali bi v tem primeru sploh lahko koga (iz)volili?

Story: In če se dotakneva še dogodkov, kateri so poželi največ zanimanja?

Med 290 dogodki je res lahko vsak našel kaj zase. Pogovori z Majo Haderlap, Florjanom Lipušem, Ervinom Fritzem, risanje z avtorjem in ilustratorjem Zverjaščka Axlom Schefflerjem, predstavitve knjig o Kataloniji z Milanom Kučanom in Dimitrijem Ruplom, glasbeni dogodek z raperjem Trkajem, opera Martin Krpan, nova knjiga Zorana Predina, jazz koncert RA ARS, predstava Ivan otrok iz Levca, poskusiti juho iz kamnov, izdelati lectovo srce ... in seveda oditi domov z vrečko, polno knjig. Sam nisem zamudil slam poezije in grafiti delavnice.

Besedilo: Mihaela M. Kocbek // Fotografije: Igor Zaplatil

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story50/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 50/2017

Story 50/2017, od 07. 12. 2017

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri