"Postala sem pisateljica, da bi glasovi v moji glavi postali sprejemljiv pojav." - Janae Mitchell
Ste že kdaj slišali nekaj, česar drugi ne morejo? Na primer, da vas je nekdo poklical po imenu, čeprav tam nikogar ni bilo, pa ste nato samo skomignili z rameni in na to hitro pozabili? Slišanje glasov ali drugih zvokov, ki jih ni, je v resnici zelo pogosto. Približno 10 % ljudi poroča, da so že kdaj v življenju doživeli slušne halucinacije.
Izkušnja slišanja glasov se lahko zelo razlikuje od osebe do osebe in se lahko sčasoma tudi spremeni. Lahko gre za glas nekoga znanega ali neznanega. Lahko gre za več glasov ali pa samo enega ali dva. Glasovi so lahko glasni ali tihi kot šepet.
Glasovi, ki so dobrodošli
Za nekatere ljudi so te izkušnje lahko pozitivne.
Lahko predstavljajo duhovno ali nadnaravno izkušnjo, ki jo pozdravljajo, lahko pa v tem vidijo tolažilno prisotnost. Po drugi strani pa takšne izkušnje še zdaleč niso redke tudi pri zelo kreativnih posameznikih, še posebno pisateljih.
Tako je študija Writers’ Inner Voices raziskovala načine, na katere pisatelji doživljajo prisotnost, delovanje in glasove likov, ki jih oživljajo v svojem pisanju. Izkazalo se je, da veliko pisateljev poroča o izkušnjah, ko so 'slišali' svoje like, se z njimi pogovarjali, jim odgovarjali in kako so znali izkazati netipično stopnjo neodvisnosti in avtonomije.
"Neprestano sem poslušala avtorje, ki so mi pripovedovali, da so njihovi liki začeli živeti svoje življenje. Nekoč sem mislila, da zvenijo nekoliko pretenciozno, potem pa spoznala, da je to res, ko sem ugotovila, da se je nek moj stranski lik nenadoma začel pojavljati tam, kjer ni bil predviden, ter zahteval več pozornosti in bolj bolj pomenljivo priostnost v zgodbi," je povedala pisateljica Rosie Blake, ena od mnogih udeleženk raziskave.
Pozitivne vrste slišanj praviloma ne patologiziramo.
Glasovi, ki so mučni
Vsa slišanja glasov pa niso takšna. Za nekatere ljudi so namreč takšne izkušnje lahko tudi mučne. Glasovi so lahko vsiljivi, negativni, kritični ali grozeči. Zaradi motečih glasov se lahko oseba počuti zaskrbljeno, prestrašeno, osramočeno ali razočarano. Lahko tudi otežijo koncentracijo, bivanje v bližini drugih ljudi in ovirajo vsakodnevne dejavnosti.
- Morda vas bo zanimalo: Na Kitajskem drugače gledajo na psihozo in slišanje glasov: "Glasovi lahko tolažijo in svetujejo"
Čeprav nimajo vsi, ki slišijo glasove, duševnih težav, so te izkušnje pogostejše pri ljudeh s težavami v duševnem zdravju.
Kliniki slišanje glasov vidijo kot simptom, ki ga pogosto povezujejo s shizofrenijo, ki prizadene približno 24 milijonov ljudi po vsem svetu. A raziskave kažejo, da so takšne izkušnje pogoste tudi pri drugih duševnih težavah, zlasti pri razpoloženjskih motnjah (kot so bipolarna motnja, depresija in anksioznost) in travmi (kot so posttravmatska stresna motnja in disociativne motnje), kjer jih lahko doživi kar polovica ljudi.
Zakaj ljudje slišijo glasove?
Ni jasno, zakaj točno ljudje slišijo glasove, vendar lahko izpostavljenost dolgotrajnemu stresu, travmi ali depresiji poveča možnosti.
Nekatere raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki slišijo glasove, možgane, ki so drugače 'povezani', zlasti pri povezavah med slušnim in govornim delom možganov. To lahko pomeni, da dele našega notranjega govora doživljamo kot 'zunanje' glasove.
To si lahko predstavljate tudi tako, da misel 'Navadna zguba si', ko gre kaj narobe, nekateri ljudje lahko izkusijo kot glas, ki prihaja 'zunaj' njih.
Druge spet raziskave kažejo, da je to morda povezano s tem, kako naši možgani uporabljajo pretekle izkušnje kot predlogo za razumevanje in napovedovanje sveta. Včasih so lahko te predloge tako močne, da povzročijo napake v tem, kako doživljamo dogajanje okoli nas, vključno s slišanjem stvari, ki jih naši možgani 'pričakujejo', namesto tega, kar se v resnici dogaja.
Je pa zdaj že postalo jasno, da ko ljudje rečejo, da slišijo glasove, te tudi zares slišijo. Njihovi možgani zaznavajo glasovne izkušnje, kot da bi nekdo zares govoril v sobi. To 'napako' v procesiranju možganov bi lahko videli tako, kot vidimo našo siceršnjo dovzetnost za običajne optične trike ali vizualne iluzije.
Spopadanje z motečim slišanjem glasov
Ljudem, ki jih slišanje glasov ovira ali spravlja v stisko, kliniki tradicionalno sicer hitro priporočajo uporabo zdravil, ki pa pri okoli tretjini niso učinkovita in ljudje še naprej doživljajo stisko. Smernice zdravljenja zato že priporočajo tudi uporabo psiholoških terapij, kot je kognitivno vedenjska terapija.
Z boljšim razumevanjem fenomena v ospredje počasi prihajajo še novejši pristopi.
Kot ena obetavnejših terapij naslednje generacije za zdravljenje tako uporablja tudi digitalne tehnologije in virtualno resničnost.
T.i. Avatar terapija omogoča osebi, da ustvari virtualno predstavitev glasu ali glasov, ki je videti in zveni tako, kot ga človek doživlja. To lahko pomaga ljudem, da ponovno pridobijo moč v 'odnosu', ko komunicirajo z glasovnim likom ob podpori terapevta.
Jasonova izkušnja
Pri 53 letih se je Jason (ni njegovo pravo ime) boril s trdovratnim slišanjem glasov že vse od zgodnjih 20. let. Antipsihotiki so mu v preteklih letih do neke mere pomagali, vendar je še vedno živel z mučnimi glasovi. Jason je preizkusil terapijo z avatarji kot del raziskovalnega poskusa.
Sprva se ni mogel zoperstaviti glasovom, vendar je počasi pridobil samozavest in ob podpori svojega terapevta preizkusil različne načine odzivanja na avatar in glasove.
Jason je postal bolj sposoben postavljati meje, na primer, da jih čez dan ne posluša. Prav tako se je počutil bolj sposobnega izpodbijati, kar so govorili, in se sam odločati.
V nekaj mesecih je Jason vsak dan začel doživljati nekaj prekinitev glasov in njegov odnos z njimi se je začel spreminjati. Niso bili več kot nasilneži, ampak bolj kot kritični prijatelji, ki so kazali na stvari, ki bi jih lahko upošteval ali se jih zavedal.
Pridobivanje prepoznavnosti
Po obetavnih rezultatih v tujini in priporočilu Nacionalnega inštituta za zdravje in odličnost Združenega kraljestva je raziskovalna ekipa začela prilagajati terapijo še za avstralski kontekst.
"Preizkušamo izvajanje terapije z avatarji iz naše specialistične glasovne klinike prek telezdravja. Preizkušamo tudi, ali je terapija z avatarji učinkovitejša od trenutne standardne terapije za slišanje glasov, ki temelji na kognitivni vedenjski terapiji. Ker le manjšina ljudi s psihozo prejema specializirano psihološko terapijo za slišanje glasov, upamo, da bo naše preskušanje podprlo razširitev teh novih zdravljenj, ki bodo na voljo le bolj rutinsko po vsej državi," so še povedali.
Povzeto po The Conversation, The Guardian in drugih virih.
- Preberite si tudi: Jaakko Seikkula: "Psihoza ni bolezen, temveč preživetvena strategija. Zdravilo je pogovor."
