Slovenija v luči podnebnih sprememb med najbolj ranljivimi, Slovencem pa vse manj mar?

15. 4. 2018 | Vir: STA
Deli
Slovenija v luči podnebnih sprememb med najbolj ranljivimi, Slovencem pa vse manj mar? (foto: profimedia)
profimedia

Nevladna organizacija Umanotera je vzpostavila spletno stran, na kateri so na poljuden način opisani fizikalno ozadje globalnega segrevanja ter posledice podnebnih sprememb na globalni ravni in za Slovenijo. Raziskave namreč kažejo na zaskrbljujoče trende glede odnosa Slovencev do podnebnih sprememb, so opozorili v sporočilu za javnost.

V 21. stoletju je bilo 17 od 18 najtoplejših let v zgodovini podnebnih meritev, svetovni izpusti toplogrednih plinov pa se še vedno iz leta v leto povečujejo. "Čas, ki je na voljo za doseganje plemenitega cilja pariškega podnebnega sporazuma - zadržati dvig globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija in po možnosti pod 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje - pa se hitro izteka. V kratkem času, ko bodo danes rojeni otroci dosegli zrelost, bomo zapečatili podnebno usodo," so opozorili v Umanoteri.

Glede na velikost naloge in kratek čas, ki je na voljo, bi morali o podnebnih spremembah ter njihovih vzrokih in posledicah vsi več vedeti, se zavedati posledic naših dejanj in poznati poti v nizkoogljično družbo, so prepričani v Umanoteri. Zato so v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse pripravili odgovor na vprašanje, zakaj moramo zniževati izpuste ogljikovega dioksida.

Na spletni strani slovenija-co2.si so tako na poljuden način opisani fizikalno ozadje globalnega segrevanja in posledice podnebnih sprememb na globalni ravni in za Slovenijo, so sporočili ta teden. Predstavljene so projekcije spreminjanja podnebja v Sloveniji do konca 21. stoletja ter podobe Slovenije ob koncu stoletja, če se bodo uresničili črni scenariji podnebne prihodnosti: občuten dvig morske gladine, ki bo ogrozil obalna mesta, umiranje smrekovih gozdov, presihanje rek, zmanjšanje snežne odeje in dezertifikacija, ogroženo javno zdravje in oskrba z vodo ter večje število podnebnih beguncev.

Ob tem so v Umanoteri opozorili, da je Slovenija nadpovprečno podnebno ranljiva. "Temperatura njenega površja se segreva skoraj dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Rezultati simulacij za prihodnost napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka do konca 21. stoletja na celotnem območju Slovenije v vseh letnih časih," so poudarili.

Dvig gladine morja bi ob tem lahko močno prizadel soline, Luko Koper, marine in kopališča, ranljiva so vsa slovenska obmorska mesta. Z veliko gotovostjo lahko v prihajajočih desetletjih pričakujemo pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave in vremensko pogojene naravne nesreče, svarijo med drugim. Pod vprašanjem je varnost preskrbe s hrano, obeta se tudi naval podnebnih beguncev.

Raziskava Eurobarometer iz lanskega leta je pokazala nekatere zaskrbljujoče trende na področju podnebne ozaveščenosti v slovenski javnosti. V Sloveniji se je v obdobju 2015-2017 najbolj od vseh držav EU zmanjšal delež ljudi, ki menijo, da so podnebne spremembe največji svetovni problem. Zmanjšal se je delež tistih, ki se strinjajo s trditvijo, da boj proti podnebnim spremembam in učinkovitejša raba energije lahko spodbuja gospodarstvo in delovna mesta v EU.

V naši državi je bil izmerjen tudi največji upad vprašanih, ki so pozitivno odgovorili na vprašanje, ali so v zadnjih šestih mesecih osebno izvedli kakšno aktivnost za preprečevanje podnebnih sprememb. Svojo vlogo v preprečevanju podnebnih sprememb je prepoznalo samo 16 odstotkov slovenskih anketiranih, da so odgovorni vsi družbeni deležniki, pa se jih zaveda zgolj 18 odstotkov, še poudarja Umanotera.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju