Slovenija – zelena kolesarska destinacija

Slovenija –  zelena kolesarska destinacija (foto: Sportida) Sportida
Vir: Jana
12. 6. 2018

Že znameniti izrek enega največjih genijev v zgodovini človeštva Alberta Einsteina pravi: »Življenje je kot vožnja s kolesom. Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati.« Od 13. do 17. junija bomo tudi Slovenci dihali s 25. mednarodno kolesarsko dirko po Sloveniji. Srebrni jubilej.

Ob srebrnem jubileju so organizatorji dirke, Kolesarski klub Adria Mobil, dirko podaljšali za en dan, osrednja zvezda dneva pa bo zagotovo Primož Roglič, ki je potrdil prihod na slovensko kolesarsko pentljo, ki jo je leta 2015 že osvojil. Na startu bo devet ekip iz svetovne serije. Ob tem smo spregovorili z direktorjem Kolesarskega kluba Adria Mobil in organizacijskim direktorjem dirke Po Sloveniji Bogdanom Finkom ter Sonjo Gole, generalno direktorico družbe Adria Mobil.

Kolesarski začetki v Sloveniji

Skupna točka prvih kolesarskih dogodkov in tekmovanj sta nedvomno entuziazem in šport­ni duh, ki sta gnala kolesarske navdušence pri organizaciji prvih kolesarskih dirk. »Glede na to, da finančnih sredstev takrat skoraj ni bilo, lahko rečemo, da je bil razvoj kolesarstva odvisen predvsem od posameznikov, ki so ta šport razvijali s srcem in veliko odgovornostjo, pojasni Fink, ki je bil nekoč tudi sam vrhunski kolesar. Tudi zgodba kolesarske dirke Po Sloveniji ima podoben začetek, saj so jo v letu 1993 prvič organizirali člani novomeškega kolesarskega kluba, in sicer v počastitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Z leti je kakovost in konkurenčnost dirke Po Sloveniji naraščala in zato privabljala vse več svetovno poznanih kolesarskih imen. Tudi v zadnjem obdobju organizatorji dodajajo vedno nove atribute, s katerimi postaja 'slovenska pentlja' mednarodno prepoznavna kot pomemben element promocije države; dirka poteka pod sloganom Fight for green/Boj za zeleno, kar je razumeti večpomensko: kolesarji se borijo za zeleno majico vodilnega in tudi končnega zmagovalca dirke, vsi drugi pa se borimo za zeleno Slovenijo in zelen planet.

Slovenija –  zelena kolesarska destinacija

Koliko Slovencev kolesari?

Po trenutno dostopnih informacijah je v Sloveniji registriranih 1.500 kolesarjev, v rekreativni sferi pa je kolesarjenje v izrednem porastu, saj gre za še vedno eno najboljših alternativ zelene mobilnosti, ki predvsem v mestih ponuja velik potencial za trajnostni razvoj. Goletova pravi, da Kolesarski klub Adria Mobil že vrsto let odlično sodeluje tudi z mladimi kolesarskimi talenti. Ti se vključujejo v izvajanje tečajev, ki potekajo v osnovnih šolah, opozarjajo na pomen kolesarstva in varnost v prometu. »Takšna vzgoja je po mojem mnenju izredno pomembna in dragocena, saj gre, kot rečeno, za ene prvih korakov, ki jih mladi naredijo kot udeleženci v prometu. Te skrbi je na ravni države po mojih informacijah premalo, premalo se vlaga v popularizacijo tega športa, ter kot že rečeno, predvsem v razvoj infrastrukture – z razvojem in gradnjo cest v zadnjem obdobju smo preplavili ceste z avtomobili in prepričana sem, da bi se podobno zgodilo tudi v primeru, če bi bila zagotovljena zadostna in ustrezna kolesarska infrastruktura,« meni Goletova, medtem ko Fink dodaja: »Glede na izredne naravne danosti, ki jih v Sloveniji imamo, imamo vse možnosti, da postanemo iskana in želena zelena kolesarska destinacija.«

Je kolesarstvo res v moški domeni?

»Tekmovalno kolesarstvo je resda predvsem moški šport, čeprav imamo tudi tukaj uspešne ženske tekmovalke, kot je izredna gorska kolesarka Tanja Žakelj. Tudi žensko kolesarstvo je po mojem vedenju v vzponu, saj se vse več deklet odloča, da se preizkusijo v tem zanimivem, a zelo zahtevnem športu. Vsekakor se strinjam, da bi morale ženske dobiti več priložnosti tudi na tem področju, in se zavedam, da bo tudi ta sprememba prišla, vsekakor pa bo tudi za to potreben čas. Sicer smo ženske v kolesarstvu zastopane predvsem po organizacijski in vodstveni plati. Če se nekoliko pošalim – ženske smo v ozadju skoraj vsake uspešne zgodbe, čeprav hkrati trdim, da v bistvu na nobenem področju ni uspeš­nih zgodb brez tesnega sodelovanja obeh spolov,« je povedala Goletova, ki tudi sama rada kolesari, najraje v spremstvu sodelavcev ali prijateljev, in ko ji to dopušča čas.

Kaj pravi statistika

Na dirki Po Sloveniji so kolesarji do zdaj prevozili že skoraj 19 tisoč kilometrov in s tem več kot 13-krat obvozili Republiko Slovenijo. Do zdaj so nastopili kolesarji iz 56 držav sveta, najbolj pisana zasedba pa je bila na dirki leta 2017, ko smo imeli na startu kolesarje iz 24 držav. Največ nastopov na dirki Po Sloveniji je zbral Radoslav Rogina, sicer dolgoletni član Kolesarskega kluba Adria Mobil, ki je na dirki nastopil kar 18-krat. Sicer pa je treba omeniti še nekatere druge kolesarske maratone, torej rekreativne kolesarske prireditve. Med najbolj prepoznavnimi sta gotovo maraton Franja ter maraton Po dolini reke Krke – oba imata dolgo tradicijo in običajno na ceste privabita tisoč ljubiteljev kolesarjenja. Vloga teh prireditev ni le v tem, da nas spravijo v gibanje, temveč predvsem v ozaveščanju o tem, kakšne vse so prednosti kolesarjenja, tako za naše telo kot tudi za naše okolje.

Slovenija –  zelena kolesarska destinacija

Prihodnost kolesarstva v naši deželi

»Verjamem, da se bosta tako rekreativno kot tudi profesionalno kolesarstvo v Sloveniji pozitivno razvijala, predvsem po zaslugi predanih, zavzetih in odgovornih ljudi, ki jim je ta šport pri srcu. Zelo me veseli, da se je Mestna občina Novo mesto odločila za investicijo v pokritje velodroma v Češči vasi, saj gre za pomembno pridobitev za Novo mesto, regijo in državo. Takšnih športnih objektov v tem delu Evrope je razmeroma malo in je zato njihov potencial toliko večji. Tudi drugih potencialov, ki jih daje kolesarstvo, je mnogo, in upam, da se bodo vsi deležniki, ki so povezani z razvojem športa in infrastrukture, znali poenotiti ter pripraviti dolgoročno strategijo razvoja kolesarstva v Sloveniji s ciljem razvijati inovativen turistični produkt ter trajnostno obliko zelene mobilnosti, ki je del naše preteklosti in prihodnosti,« sklene Goletova.

Besedilo: Tjaša Platovšek // Fotografije: Sportida