Slovenska študenta z generatorjem kletvic v spletni in mobilni obliki

Slovenska študenta z generatorjem kletvic v spletni in mobilni obliki (foto: osebni arhiv) osebni arhiv
Vir: Jana
9. 7. 2017

Mlada študenta grafičnega oblikovanja in računalništva, Gabriel Prinčič in Andraž Hajdenkumer, sta si med študijem v Pragi oziroma Gradcu zaželela, da bi znala zakleti po slovensko, in tako je nastal prvi generator slovenskih kletvic v spletni in mobilni obliki.

Kolikokrat vas zagrabi, da bi nekoga nekam poslali, in kako to storite? Verjetno nabor slovenskih kletvic in zmerljivk ni prav obsežen, zato si pomagate s tujimi. In vendar imamo sočne kletvice tudi v slovenskem jeziku. Odslej si boste lahko (brezplačno) pomagali s prvim generatorjem slovenskih kletvic – slovenskim kolnilnikom, ki je plod dela in predvsem zabave dveh nadobudnih in ustvarjalnih študentov iz Maribora. Na spletni strani www.quimp.si lahko izberete kategorijo in ugotovili boste, kako so nekoč preklinjali vaši dedi in kdaj najbrž tudi babice. Prvi slovenski kolnik si lahko v obliki brezplačne aplikacije naložite tudi na svoj android, in kot napovedujeta ustvarjalca, bo aplikacija kmalu pripravljena še za iphone.

Posebno doživeto kolnemo v mate­rinščini

Andraž in Gabriel sta se po končani gimnaziji v Mariboru zaradi boljših izobraževalnih možnosti odločila za študij v tujini. Informacijski navdušenec Andraž tako končuje prvi letnik računalništva na Tehnični univerzi v Gradcu, Gabriel pa grafičnega oblikovanja v Pragi.

»Za Prago sem se odločil, ker je tam nekoč študiral že moj ded, Praga pa je hkrati tudi najbližja evropska prestolnica, ki ponuja študijski program grafičnega oblikovanja v angleškem jeziku.« Na svojega vnuka pa je vplival tudi Andražev ded, ki mu je v otroštvu pripovedoval različne zgodbe v prleškem narečju in mladima ustvarjalcema sestavil tudi nabor prleških starinskih izrazov, na katere sta naletela ob raziskovanju pisnih in ustnih virov za svoj projekt prvega generatorja slovenskih kletvic.

»Ideja o generatorju kletvic je nastala že v gimnazijskih letih, saj se nama je zdelo, da bi bilo super, če bi obstajala aplikacija, ki bi vsebovala arhaične slovenske kletvice. Take sočne, domače,« se spominja Andraž. Gabriel pa dodaja: »Ko me je Andraž obiskal v Pragi, sva se spomnila na najine gimnazijske načrte in se odločila, da je čas, da od besed preideva k dejanjem.«

Gabriel Prinčič

Študenta sta združila moči ter znanje in že so nastajali prvi zametki njunega elektronskega projekta kletvic, s katerim želita mladim omogočiti predvsem zabavo in ne nazadnje tudi širitev 'besednega zaklada'. Kot tuja študenta sta v omenjenih univerzitetnih središčih dobro sprejeta in zelo uspešna, a kljub temu se kdaj pa kdaj pojavi potreba po kakšni prostodušni kletvici. In čeprav študirata v nemščini oziroma angleščini, je mogoče najbolj doživeto zakleti le v materinščini, soglašata mlada ustvarjalca.

300 kosmatih medvedov

Avtohtone slovenske kletvice so v primerjavi s kletvicami iz držav nekdanje Jugoslavije blažje, včasih celo komične. Čeprav strokovnjaki pojasnjujejo, da imajo kletvice, ki jih uporabljamo misleč, da so balkanske, pravzaprav skupen slovanski izvor, in zato dejansko niso tuje, ampak kar slovenske. Tako boste v generatorju slovenskih kletvic poleg številnih narečnih kletvic našli tudi take, za katere se na prvi pogled zdi, da so uvožene, vendar niso, so kar slovenske.

Denimo 'jebenti pičko materno' ali 'razvejšena kurva'. Pri naboru avtohtonih kletvic, ki sta jih vnesla v svoj generator, in s katerimi nista hotela nikogar užaliti, kot v prvi vrsti poudarjata ustvarjalca, sta si pomagala z različno literaturo. Štajerca sta se najprej lotila raziskovanja kletvic iz Podravja in Pomurja. »V ogromno pomoč pri izbiri kletvic nama je bila knjiga z naslovom Še zdaj, na te sveti den moreš preklinjati? Psovke in kletvice iz Pomurja in Porabja, ki jo je leta 2005 izdal Pokrajinski muzej v Murski Soboti, avtorice Jelke Pšajd. Največ pa štejejo ustni viri, tako so nama bili v veliko pomoč predvsem starejši sorodniki in sosedje, ki so nama pomagali sestaviti seznam nekaterih starinskih narečnih besed in nama zaupali kar nekaj starih kletvic,« pojasnjuje Gabriel.

Slovenščina je kul!

Prvi slovenski kolnik sta najprej izdelala za spletno stran in ga prilagodila tudi kot brezplačno aplikacijo za android. Pravkar pripravljata slovensko aplikacijo še za iphone. Za zdaj vse z dobro voljo za dobro voljo, v prihodnje pa upata, da bi na tujih trgih lahko s svojim projektom tudi kaj zaslužila.

»Aplikacija v slovenščini bo imela seveda omejen obseg uporabnikov. Zanimanje za najino aplikacijo in spletno stran je za zdaj predvsem med mladimi do 24. leta in ravno tem je bilo vse skupaj sploh namenjeno, da mladi ugotovimo, kako kul je v bistvu slovenščina. Vsebina se zdi zanimiva tudi starejšim, ki se nekaterih starih kletvic še spomnijo, a ti najine platforme verjetno ne bodo množično uporabljali,« predvidevata. »Počasi pa že razmišljava, da bi kakšno podobno aplikacijo naredila tudi v angleščini in nemščini. S tem bi pokrila večji trg in morda bi našla tudi kakšne sponzorje. A za zdaj je to le ideja,« razmišlja Andraž.

Andraž Hajdenkumer

Zakaj bi sploh kleli?

Preprosto zato, ker je pošteno zakleti predvsem terapevtsko, kletvice so namreč izrazno sredstvo, prek katerega lahko iz sebe spravimo tesnobo, strah, jezo pa tudi veselje. Pri tem je zanimivo, da lahko iste kletvice izražajo povsem različna razpoloženja, in tudi, da lahko s kletvico nekaj pravzaprav le podkrepimo.

Mlada ustvarjalca se kletvic seveda izogibata, a kadar je razpoloženje primerno, kakšno z veseljem uporabita. In vesela sta, da lahko s svojim znanjem nekaterih starih kletvic to storita na način, ki zaradi splošne pozabe teh izrazov ni prostaški. In s svojim entuziazmom, ki sta ga vpletla v projekt quimp, skrbita, da bodo avtentične slovenske kletvice svoj prostor našle tudi med mladimi in se tako vsaj v omejenem obsegu še ohranile pri življenju. 

Besedilo: Mina Jereb
Fotografije: osebni arhiv

Priporočamo