Generacija Y, tako imenovani milenijci so fenomen, ki se kaže v velikem vplivu, ki ga imajo na maloprodajo in nepremičninski trg. Zahvala gre njihovim nakupnim vedenjem.
Mednarodni portal za primerjavo plač Paylab (v Sloveniji zbira podatke pod okriljem portala Plača.si) je pod drobnogled vzel realno kupno moč trenutnih zaposlenih milenijcev v državah srednje Evrope, Balkana in baltskih držav. Na teh območjih Paylab operira z največjimi spletnimi portali, ki so posvečeni pridobivanju podatkov o plačah in njihovi primerjavi.
Vsi tisti, ki so rojeni po letu 1980, so postali strateška ciljna skupina za številna marketinška podjetja z močnimi naročniki. Ta generacija je v veliki meri živela v svetu svobode in odprtih miselnosti. Ker so bili v takšnem sistemu že od malih nog, so seveda popolnoma izkoristili vse prednosti, ki jih daje svoboda misli in demokracija. Informacijske tehnologije so bile sestavni del njihovega odraščanja. Gre za internetno generacijo, ki na spletu preživi več ur dnevno. Obkrožena je s tisoč informacijami in s spoznanjem, da je večino vsega mogoče najti na spletu. Zaradi tega dojemajo splet kot primaren vir informacij, v kar je trdno vcepljeno tudi njihovo nakupno vedenje.
V primerjavi z generacijo milenijcev iz zahodne Evrope milenijci iz srednje in vzhodne Evrope niso precej drugačni glede na uporabo sodobne tehnologije. Vendar pa svojo rojstno hišo zapustijo kasneje, na kar imajo velik vpliv slabše lokalne razmere.
Kar se tiče dohodka je očitna razlika med milenijci, ki ravnokar vstopajo na trg delovne sile in tistimi, ki so vanj ravnokar vstopili ter med milenijci z večletnimi delovnimi izkušnjami. Milenijci z večletnimi delovnimi izkušnjami imajo za 25 odstotkov več denarja na svojem računu kot milenijci, ki na trg šele vstopajo.
Koliko denarja porabijo milenijci v srednji Evropi, baltskih državah in na Balkanu?
Na spletnem portalu Paylab.com so pri preučevanju vseh prihodkov milenijcev rojenih v srednji in vzhodni Evropi ugotovili, da mladi v povprečju nimajo za porabiti več kot tisoč evrov neto.
Če jih primerjamo z milenijci, ki so se rodili v osemdesetih, vidimo, da je povprečna neto plača v Sloveniji pri starejših milenijcih višja. Milenijci, rojeni v osemdesetih imajo v Sloveniji povprečno neto plačo 986 evrov, medtem ko milenijci iz devetdestih ostajajo na 839 neto plače, kar je za 18 % manj kot sicer. Največjo rast plače je zato možno pričakovati v nižjem in srednjem menedžmentu. Tukaj lahko milenijci pričakujejo 40-odstotno rast plače na Poljskem, Madžarskem, Češkem in Slovaškem, 38-odstotno rast na Balkanu in 23-odstotno v baltskih državah. Dvig višine plač je možno zaslediti tudi na kvalificiranih tehničnih in netehničnih položajih, ki kažejo 18-odstotno rast plač v baltskih državah in do 25 odstotkov v Srednji Evropi.
Mlajši milenijci se srečujejo s težavami pri urejanju lastnih domov
Po podatkih Eurostata je regija srednje in vzhodne Evrope značilna po tem, da relativno velik delež milenijcev še zmeraj živi s starši. Šest od desetih mladih, starih od 18 do 34 let, živi v skupnem gospodinjstvu s starši. Stanovanjski problem je najbolj izrazit na Hrvaškem, v Srbiji in na Slovaškem, kjer 7 od 10 mladih v enakem starostnem razredu živi s svojimi starši. V Sloveniji ženske v povprečju zapustijo domač brlog nekoliko prej kot moški, in sicer pri 27 letih, medtem ko moški šele pri 29. Moški tudi v drugih analiziranih evropskih državah odidejo od doma kasneje, v povprečju z dvema letoma razlike. Njihov življenjski slog je v izjemnem kontrastu z državami zahodne Evrope, kjer mladi svoje družinske domove zapuščajo veliko prej.
To je povezano predvsem z odlogom starševstva in pomanjkanjem cenovno dostopnih stanovanj. Dohodki milenijcev so preprosto prenizki glede na visoke cene nepremičnin. Mladi odrasli nimajo veliko priložnosti za nakup nepremičnin. Največkrat jim preostane le dvig kredita, torej prevzem obročnega odplačevanja pa še to v primeru, da par takšno odločitev sprejme skupaj in njuno gospodinjstvo financira z dvema prihodkoma.
MojeDelo.com je del skupine Styria Media Group AG, medijskega koncerna, ki v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem združuje dnevne in tedenske časopise, revije, priloge, spletne medije in storitve, radijske postaje ter deleže v televizijskih in založniških hišah.
