Šmarnica nas očara spomladi s snežno belimi in dišečimi cvetovi. Maj ne sme miniti brez nje. Ali ste vedeli, da obstaja tudi sorta z rožnatimi cvetovi?
Šmarnica (Convallaria majalis) je doma v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Raste v listnatih gozdovih – pretežno v hrastovih – in na travnikih. Trpežno zelnato rastlino najdemo tudi v gorah do višine 1.900 metrov, kjer večinoma tvori velike skupine.
Večletna trajnica izvira iz družine beluševk (Asparagaceae) in spada v rod convallaria. Latinsko ime roda pomeni kotlino, kar nakazuje prvotno nahajališče rastline. Ime vrste majalis se nanaša na čas cvetenja, ki se začne maja okrog materinskega dneva, zato je šmarnica priljubljen klasik za šopke ob materinskem dnevu.
Šmarnica zraste 15 do 25 centimetrov visoko. Spomladi iz korenik poženejo dolgi suličasti listi, ki jih lahko zamenjate s čemažem. Rastlini ločite po vonju: čemaž močno diši po česnu. Zgornja in spodnja stran listov na šmarnici sta temno zeleni, zgornja stran lista je bistveno bolj sijoča.
Listi rastejo v parih, med njimi je cvetno steblo, ki ima od maja do junija približno od pet do 13 majhnih in zvonastih belih cvetov. Vrtna šmarnica 'Rosea' je nenavadna sorta, ki ne zahteva posebne nege, izstopa pa zaradi svetlo rožnatih cvetov, ki prinašajo lepe poudarke na cvetlično gredo. Iz prijetno sladko dišečih cvetov se julija oblikujejo žareče rdeče jagode, ki vsebujejo dve do osem semen.
Ta so koristen vir hrane za kose in druge ptice. Za ljudi in nekatere živali, kot so svinje in koze, so vsi deli rastline strupeni. Šmarnice kljub strupenim lastnostim uporabljajo tudi v medicini: posušeni, nadzemeljski deli rastline vsebujejo glikozide, ki so koristni za srce podobno kot strofantin, vendar so manj strupeni.
Šmarnico so nekoč uporabljali kot sestavino za tobak za njuhanje ter preprečevanje in zdravljenje kapi in epilepsije. Šmarnica je v upodabljajoči umetnosti simbol zdravilstva, čiste ljubezni, ponižnosti in skromnosti. Navdihnila je tudi številne pesnike.
Rastišče in tla
Šmarnica raste pretežno v listnatih gozdovih Zahodne in Srednje Evrope. Rastlina potrebuje polsenčno do senčno rastišče ter vlažna, topla in humusna tla. Humus lahko dodate na vrtno gredo v obliki kompostne zemlje. Idealna so tla, ki vsebujejo malo ilovice in peska ter imajo kislo vrednost pH med 4,5 in 6. Šmarnica se počuti dobro tudi v polsenci okrasnih grmov in pod drevesi ter ponuja veliko možnosti za sajenje.
Uporaba
Na vrtu uporabljamo šmarnico v glavnem kot podrast za skupino drevnin. Majhna trajnica vsako pomlad močno opozori nase med tulipani in hrušicami. Lepa je tudi kot rezano cvetje v šopku, ki ga nekomu podarite, ali kot okras v vazi. Pazite le na to, da otroci in živali ne popijejo vode iz vaze, ker strupene snovi po določenem času preidejo v vodo.
Sajenje in nega
Šmarnica spada med nezahtevne rastline, ne prenaša le močnega sonca. Mlade rastline je treba dobro zalivati, da se prirastejo. Ko šmarnica odcveti, socvetja odstranite, temno zeleni listi ostanejo čez poletje in so zaradi močne barve še naprej zelo okrasni. Trajnice ostanejo košate, če šmarnice jeseni mulčate z debelo plastjo listovke ali preperelega komposta, ne potrebujejo pa dodatnega gnojila. Če se rastline močno razbohotijo s svojimi korenikami, površino lahko vedno zmanjšate z lopato.
Razmnoževanje
Šmarnice je najbolje razmnoževati junija ali julija. Takrat so korenine plitvo v tleh in jih lahko ločite od zemlje z rokami. Nato rastlino privzdignete iz zemlje z lopato in jo izkopljete. Ker so šmarnice zelo robustne, ni nič narobe, če se pri tem nekaj korenin poškoduje. Potem rastlino lahko posadite v lonec ali presadite na drugo mesto na vrtu. Alternativno lahko odrežete nekaj korenin, jih daste približno deset centimetrov v zemljo in sadilne jame napolnite s kompostom. Če želite prve cvetove občudovati že pozimi, jeseni korenike lahko delite in predvzgojite v loncu na okenski polici. Iz približno 15 centimetrov velike grude se razvije približno šest novih rastlin. Po cvetenju nove šmarnice lahko posadite na rastišče na prostem.
Bolezni in škodljivci
Nekatere šmarnice rada napade rja Puccinia sessilis var. sessilis. Odpravite jo lahko le, če jo odkrijete v začetnem stadiju. Če pride do tega, odstranite vse napadene liste in dele rastlin ter jih uničite. Prizadete dele rastlin je najbolje zažgati. Če to ni možno, jih vrzite v gospodinjske odpadke. Ne mečite jih na kompost, ker se na njem glive lahko razmnožujejo. Vrtno orodje, ki ste ga uporabili, pred naslednjo uporabo temeljito očistite in dezinficirajte.
Redkeje se pojavi siva plesen (Botrytis cinerea). Če rastlina vendarle zboli, je treba prizadeta mesta zdraviti, ker rastlina sicer zgnije in trosi glive lahko preidejo na druge rastline. S kalijevim gnojilom to lahko preprečite.
Tudi lilijevka občasno povzroči škodo na šmarnicah kot ličinka ali odrasel hrošč. Šest do osem milimetrov velike žuželke so bleščeče in živordeče. Najbolj prijazen način, da se znebite majhnih hroščev, je, da jih poberete z rokami. Ličinke so na spodnji strani lista in jih zlahka spravite dol tudi z vrtno cevjo. Ko padejo na tla, ne morejo več na rastlino. Nadležne živalce pobegnejo tudi, če okrog rastline potrosite kavno usedlino.
Besedilo: Jasna Milinković
Fotografije: Profimedia, Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
