Naša nekdanja izjemno uspešna smučarka Urška Hrovat je zdaj poslovna ženska, še vedno pa je vpeta v smučanje. Z njo smo se pogovarjali o Tini Maze, spominih na njeno smučarsko kariero in o mladem rodu slovenskih smučark, ki žanjejo uspehe.
► Ste spremljali zadnjo Zlato lisico, na kateri se je poslovila tudi Tina Maze?
Seveda, bila sem tudi tam, tako da sem tekmo spremljala v živo. Tina se je pač odločila za takšno slovo. Glede tega ne bi komentirala, ker se je okoli tega dvigalo zelo veliko prahu. Meni osebno se v principu ni zdelo najbolj pametno, a če se je odločila za takšno pot na svoj način, je to njena stvar.
► Kako se vi spominjate tekem za Zlato lisico? V Mariboru ste dosegli zmago v svetovnem pokalu kot prva Slovenka leta 1994.
Vedno je bilo najlepše tekmovati doma. Ti občutki in spomini na vse tekme Zlate lisice, ki sem jih vozila v Mariboru, to so najlepši spomini na mojo smučarsko kariero. Spominov je sicer še dosti ...
► Kateri je najlepši spomin iz vaše smučarske kariere?
Teh spominov je več iz različnih obdobij. Že kot mladinska svetovna prvakinja imam izjemne spomine, potem prva zmaga v svetovnem pokalu v Mariboru, potem premagati Vreni Schneider, nepremagljivo smučarko, to je pa sploh izreden spomin. Zmagati v Park Cityju v Ameriki, ki je bila moja prva tekma po poškodbi, je spet čisto drugačen občutek in spomin. Težko bi opredelila, kateri spomin je najlepši.
► Kaj najbolj pogrešate iz časa kariere in česa sploh ne?
Uh, kaj pogrešam? Da bi kaj prav pogrešala, niti ne. Morda najbolj pogrešam ..., če sem iskrena, so to potovanja. Čeprav so mi šla na koncu najbolj na živce. Bili smo neke vrste popotniki (smeh). Prizorišča so se sicer dosti ponavljala, a vseeno je bilo lepo. Sicer je to bilo življenje s kovčkom, ki sem ga stalno prekladala. To morda najbolj pogrešam. Čeprav je zdaj moje življenje podobno: veliko je stresa, pritiskov, čeprav na drugačen način, a jih moraš nekako rešiti.
► Imate kolajno s svetovnega prvenstva, pet zmag v svetovnem pokalu. To so zelo veliki dosežki ...
Res je, nekaj je. Lahko bi bilo več, a v tistem trenutku nisem bila zmožna doseči več.
► Kaj je bil razlog?
Tako globoko se ne bi spuščala ...
► Za časa vašega smučanja ste slovenske smučarke pridobile naziv 'vražje Slovenke'. Zakaj imamo zdaj precej manj tekmovalk v vrhu svetovnega smučanja?
Bilo nas je veliko smučark. Ta vzdevek nam je dal Vlade Divac, ki nam je rekel: vražje Slovenke. In potem se nas je to kar prijelo. Kar se tiče tega, da je toliko manj slovenskih smučark v svetovnem vrhu, je razlog verjetno ta, da je baza otrok tako manjša, sploh v nižjih skupinah. Smučanje je bil vedno drag šport, a danes je problem verjetno ta, da je trenutno veliko športov, ki jih otroci lahko obiskujejo. Tako je povpraševanje po smučariji, ki je dokaj naporen šport, pa še drag zraven, veliko manjše. Baza otrok je bistveno manjša. Veliko je povezano s financami, saj je smučanje vreča brez dna, poleg tega pa je še dokaj zoprn šport, sploh za starše. Otroke je treba vsak dan ob petih, šestih zjutraj peljati na zborno mesto, da gredo smučat s klubom. Zdi se mi, da tudi starši nimajo več toliko časa in entuziazma. Otroka raje vpišejo na nogomet, ki ga igra nekaj metrov stran. Skratka, baza otrok je toliko manjša, kot je bila, ko smo mi smučali, in potem je toliko težje, da bi prišlo ven več odličnih smučarjev in smučark.
► A za zdaj dobro kaže, imamo kar nekaj mladih obetavnih smučark.
Res je, imamo Ilko Štuhec, Ano Drev, Ferkovo ..., je kar nekaj punc, ki so zelo dobre.
► Vas je Ilka Štuhec presenetila? V tej sezoni je zelo dobra.
Ilka res fenomenalno smuča. Očitno so vse punce potrebovale čas, da so zadihale, da niso bile več pod Tininim pritiskom.
► Ali je Tina Maze izstopala po talentu, ali je do uspehov prišla tudi zaradi drugačnega dela in treninga?
Pri Tini je bilo pomembno vse skupaj, vse se je poklopilo, kot se mora. To pomeni talent in delo, mora biti vse skupaj, samo ena stvar ni dovolj. Kot pri ostalih stvareh v življenju.
► Če bi se še enkrat odločali za kariero profesionalnega športnika, bi se odločili enako?
Bi, zakaj ne? Seveda! Vedno je bilo nevarno smučati, vedno se lahko zaletiš. Res pa je, da so pritiski večji, da je več poškodb, kot jih je bilo včasih, ker je priprava prog drugačna. A jaz bi se za takšno pot odločila še enkrat, zdi se mi lepo, če si lahko vrhunski športnik. Seveda moraš obenem delati šolo, ker mnogi na to pozabijo. Zdi se mi, da ti da takšna kariera veliko širino za življenje, tukaj mislim na navadno življenje smrtnika, ki ga živiš potem, po končani karieri.
► Bi svojega otroka usmerili v vrhunski šport?
Seveda bi, če bi to želel. Moj sin ima sedem let in rad smuča, a še raje igra hokej, saj je njegov oče hokejist. No, ne igra več profesionalno, a gre večkrat na led, sploh s sinom. Čez teden igra hokej, čez vikend pa smuča. A sam pravi, da bi bil raje hokejist (smeh).
► Zdaj imate tudi svojo smučarsko šolo?
Da, to šolo imam v Kranjski Gori. Sem tudi zastopnica za švedsko podjetje z oblačili Tenson, ki je obleklo vse reprezentance slovenskih alpskih smučarjev. Imam kar precej dela. Pa še kaj drugega delam zraven, sploh nimam več časa, ker stalno delam (smeh). Sicer pa bi dodala, da je pametno, da starši dajo otroka v smučarsko šolo, da se nauči vsaj osnov, nekje pri štirih letih. Zelo je priporočljivo za motoriko, če se le da. Starejši kot si, težje se naučiš. Poleg tega pa otroci zelo uživajo na snegu.
► Med kariero torej niste zaslužili dovolj, da bi lahko počivali?
In ležali na Havajih (smeh)? Ne, žal ne. Pa tudi če bi, jaz zelo rada delam. Me veseli, da lahko delam in vedno bolje funkcioniram pod pritiskom. Nisem tip ženske, ki bi posedala po lokalih in se pogovarjala o ženskih stvareh. Delo me napaja z energijo, a je kdaj res težko.
► Vam je medijska prepoznavnost koristila pri vaši poslovni karieri?
To je dokaj relativno. V kakšnem pogledu je bilo to dobro, včasih pa ne. A se nikoli nisem zanašala na to, ampak sem vedno nastopila kot jaz, ker se mi zdi, da samo znano ime ni dovolj.
► Je res takšna razlika pri proizvajalcih smučarske opreme?
Seveda, vsak proizvajalec ima svoj način izdelave tekmovalnih smuči. Odvisno je, kaj ti ustreza oziroma na kaj si se navadil kot otrok. To, kar se dobi v trgovinah, tam ni neke bistvene razlike. Laik težko ugotovi, kaj je res dobro. Jaz vedno svetujem nabavo takšne opreme, da boste v smučanju uživali. Ker smisel smučanja je uživanje, ne pa napor. Če pa si vpet v tekmovalno pot, je drugače, seveda ne uživaš toliko, ampak je zelo naporno, veliko je odrekanja in bolečin in vsega drugega. Tekmovalno smučanje je fizični in psihični napor.
► Če se ne motim, ste po koncu kariere zašli tudi v reli?
Poskusila sem, res je. To sem potrebovala, manjkalo mi je adrenalina, to je bilo nekaj za mojo dušo. Potem sem dokaj hitro odnehala. To je bilo takoj po koncu kariere. Dvakrat sem nastopila na dirkališču Grobnik, enkrat na gorski hitrostni preizkušnji, s pravim relijem pa se nisem srečala. Je pa značilno za smučarje, da imajo radi hitrost. Imela sem rada vonj po bencinu.
► Smo Slovenci smučarski narod?
Lahko rečemo, da smo. Smuča veliko otrok in odraslih. Moja generacija si vsako leto vzame nekaj dni dopusta, da gre smučat. Kaj pa bo z mlajšim rodom, bomo videli čez nekaj let.
► Ali ste v svoji smučarski šoli že prepoznali kakšen talent in ga preusmerili na profesionalno pot?
Da, dve punčki sta šli naprej. Jaz imam sicer šolo za rekreativce, a se zgodi, da pride tudi kakšen izjemen talent. A siliti ne moreš nobenega, saj se morajo za to predvsem odločiti starši, saj gre za veliko časa in financ.
Eva Jandl