Sobne rastline, ki dobro shajajo tudi z malo svetlobe!

Bršljan (Hedera helix) (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: Jana
4. 12. 2016

Predstavljamo vam rastline, ki dobro shajajo z malo svetlobe.

Zahteve sobnih rastlin se razlikujejo tako močno kot rastline same. Njihova potreba po vodi, svetlobi in hranilnih snoveh močno variira, odvisno od rastlinske vrste, prav tako pravilno rastišče – ob svetlem, suhem južnem oknu ali v temni, vlažni kopalnici – je bistven dejavnik za to, da se sobna rastlina počuti dobro. Poleg rastlin, ki imajo rade sonce, obstajajo tudi takšne, ki dobro rastejo v temnih kotih.

Na splošno naj bi vedno pazili na podatke o rastišču, ki ga navajajo ponudniki rastlin – od sončnega prek polsenčnega do senčnega. Senčna rastišča so lahko severna in vzhodna okna, hodniki ali koti proti jugu obrnjenih notranjih prostorov. Pomembno opozorilo o tem, kako sobna rastlina prenaša senco, je kakovost listov: če so dokaj veliki in tanki, so rastline praviloma primerne za prostore v hiši z malo svetlobe. Tudi v naravi rastejo večinoma v podrasti gozdov, kjer z velikimi listi ulovijo ostanek svetlobe. Te tako imenovane zelene rastline cvetijo nevpadljivo in so pogosto manj zahtevne in preprostejše za nego kot vpadljivo cvetoče sobne rastline, vendar obstaja tudi nekaj izjem. Predstavljamo vam enajst robustnih sobnih rastlin, s katerimi lahko ozelenite temne prostore.

Znanih je osem vrst sijajne sramovke (Aeschynanthus speciosus). S cevastimi, rdečimi cvetnimi šopi je lepa obešanka. Posebno poleti je rada v senci. Škropite jo z mlačno vodo. Vlažite jo, vendar se izogibajte stoječi vlagi in suši.

Ščitovka (Aspidistra elatior) raste celo v najtemnejših kotih. Zelo robustno in nezahtevno lilijevko z velikimi, močno zelenimi listi je treba le redko zalivati in je neobčutljiva za prah, prepih in majhno zračno vlago. Pozimi naj stoji v prostoru pod desetimi stopinjami Celzija.

Spatifil (hibrid Spathiphyllum) ne prenese neposrednega sonca in lahko stoji v polsenci, predvsem med cvetenjem. Čez vse leto ima najraje 18 do 25 stopinj Celzija, pozimi naj ne bo hladneje od 16 stopinj Celzija. Substrat naj bo nenehno vlažen. Drenažna plast olajša odtekanje vode. Med mirovanjem pozimi (od oktobra do januarja) zalivajte manj.

Sabljika (Sansevieria trifasciata) s togimi, pokončnimi listi je zelo robustna in uspeva tudi v ne povsem optimalnih razmerah. Idealna temperatura je pri 21 do 24 stopinjah Celzija. Pozimi naj bo temperatura nekoliko nižja, približno 13 do 16 stopinj Celzija. Zalivajte varčno, kajti sanseverije imajo raje suho in ne preveč mokro zemljo.

Bršljan (Hedera helix) je ena od najbolj znanih listnatih okrasnih rastlin in plezalk s stotinami sort. Sorte z zelenimi listi imajo rade polsenčno do senčno mesto, sorte s pisanimi listi potrebujejo nekoliko več svetlobe. Rastline imejte pri 18 do 20 stopinjah Celzija in od oktobra do februarja pri približno desetih stopinjah. Bolj ko je rastišče temno, zmerneje je treba zalivati.

Dracena (Dracaena) ni drevo v pravem smislu: ne kaže debelinske rasti, ki je tipična za drevesa, ampak ima palmi podobno olesenelo deblo. Rastline v sobi shajajo z dokaj malo svetlobe. Najmanj zahtev po svetlobi ima enobarvna zelena kanarska dracena. Zalivajte jo zmerno.

Pri bršljanasti araliji (x Fatshedera) gre za križanko sobne aralije (Fatsia) z bršljanom (Hedera). Rada ima polsenčno mesto in nikakor ne preveč svetlo.

Sobna aralija (Fatsia japonica) je popolna rastlina za stopnišča ali predsobe, ker ima rada senčna in posebno poleti hladna rastišča.

Venerini laski (Adiantum raddianum) s pahljačastimi peresastimi listi imajo radi polsenco ali senco okrog 22 stopinj Celzija pri 60 odstotkih zračne vlage. Zato so primerni za kopalnico. Enakomerno jo vlažite z vodo z malo apnenca in se izogibajte stoječi mokroti.

Kencije (Howea forsteriana) ne marajo neposrednega sonca in imajo zmerno potrebo po vodi. Zato jih ne zalivajte močno in zemlja naj se pred naslednjim zalivanjem posuši. Veljajo za ene najbolj robustnih vrst palm.

Nekatere begonije (Begonia) imajo predvsem okrasne liste. Na trgu so številne vrste in sorte. Na primer tigrasta begonija (Begonia boweri), ki dobro prenaša polsenčno do senčno mesto in zahteva toplejše temperature pri 20 stopinjah Celzija.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Profimedia