Tole bo mnoge spravilo v šok.
Povprečna letna temperatura zraka na Hrvaškem se od druge polovice 20. stoletja stalno povečuje in potrjuje napovedi podnebnih modelov o dvigu za 2–2,4 stopinje do leta 2070, vendar je z odgovornimi odločitvami mogoče ublažiti najhujše posledice podnebnih sprememb, poudarjajo hrvaški klimatologi.
Segrevanje se beleži v vseh letnih časih, vendar je najizrazitejše poleti, ko razlika postane najbolj očitna. Poleg povprečnih vrednosti so se zvišale tudi najnižje in najvišje dnevne temperature zraka. Poleti vse pogosteje beležimo tople in vroče dneve ter tudi tople noči, ko se temperatura ne spusti pod 20 °C, navaja poročilo Sare Ivasić z Oddelka za podnebne spremembe in biometeorologijo DHMZ, poslano Hini.
Na primer, v celinski Hrvaški v devetdesetih letih 20. stoletja skorajda ni bilo toplih noči, v zadnjem desetletju, ki je hkrati med najtoplejšimi na svetu od začetka meritev, pa jih beležimo tudi do deset na leto. Na območjih ob Jadranu je ta številka še večja. V Dubrovniku in Splitu je bilo celo 91 odstotkov noči v treh poletnih mesecih leta 2004 klasificiranih kot tople noči. Nekoč redki, neobičajno topli poletni dnevi in noči so danes postali del podnebne stvarnosti.
Namesto 33 zdaj običajnih 35 °C
Po zmernem scenariju rasti emisij toplogrednih plinov (RCP4.5) bo Hrvaška v obdobju 2041–2070 doživela bistveno toplejša poletja kot v letih 1981–2010. Na območjih ob Jadranu ter v osrednji in vzhodni Hrvaški se pričakuje porast najvišjih poletnih temperatur za 2,0–2,2 °C, v gorski Hrvaški in notranjosti Istre pa za 2,2–2,4 °C. To pomeni, da bo dan z najvišjo temperaturo 33 °C, ki ga danes dojemamo kot vroč poletni dan, v prihodnosti bližje 35 °C in ne več izjema, temveč običajen pojav, natančneje pojasnjuje Sara Ivasić.
Osrednja Hrvaška bi lahko imela 7,5 do 10 dodatnih toplih dni na poletje. V notranjosti Dalmacije se pričakuje 5–10 toplih dni več, ob obali pa od 10 do 17,5 dni več. Tudi noči bodo postale toplejše – ob Jadranu bi se njihov delež lahko povečal za okoli 22 %, v osrednji Hrvaški pa za 20–22 %. Povečanje števila toplih noči zmanjšuje možnost nočnega ohlajanja in kakovostnega počitka, kar povzroča vse večji toplotni stres za ljudi in naravo.
Manj padavin poleti
Na toplotni stres v mestih dodatno vpliva učinek urbanega toplotnega otoka. Na neprijetno poletno vročino ne vplivajo le vremenske razmere, ampak tudi gradbeni materiali v mestih, promet ter delovanje klimatskih naprav. Površine, kot sta beton in asfalt, čez dan močno vpijajo sončno sevanje, ponoči pa ga počasi oddajajo v ozračje. Vozila v prometu izpuščajo toplogredne pline in toploto, klimatske naprave pa odvečno toploto iz zaprtih prostorov preusmerjajo na ulice. Zaradi tega so mesta lahko tudi do 10 °C toplejša od okoliških podeželskih območij, kar noči dela še manj prijetne in obremenjuje zdravje prebivalcev.
Klimatske projekcije kažejo tudi spremembe v količini in sezonski razporeditvi padavin. Poleti bo padavin manj skoraj povsod, največje zmanjšanje, za 15–20 %, pa se pričakuje v Primorju, osrednji Dalmaciji in gorski Hrvaški. Manj poletnih padavin pomeni več suhih dni – njihovo število bi se lahko povečalo zlasti v gorah in notranjosti Dalmacije (za 5–7,5 % letno), poleti pa bo trend najizrazitejši. Zato so vse verjetnejša še bolj suha poletja z daljšimi obdobji brez dežja.
Posledice za življenje in gospodarstvo
Opisane podnebne spremembe bodo neposredno vplivale na življenje in gospodarstvo. V kmetijstvu bi daljša rastna sezona in akumulacija toplote lahko povečali pridelke, a pomanjkanje padavin poleti bi ogrožalo tradicionalne kulture. Dvig temperature tal in trajanje visoke vročine še dodatno povečujeta izhlapevanje, zaradi česar tla izgubljajo vlago. Prav tako je verjetno povečanje tveganja za gozdne požare, ne le v Dalmaciji, temveč tudi v celinskem delu države. Vse to bi lahko zmanjšalo privlačnost vrhunca turistične sezone, zato bi pomlad in jesen lahko postali bolj priljubljena obdobja za oddih.
Prilagoditev kot ključ
Spremembe, ki jih napovedujejo podnebni modeli – toplejša poletja, pogostejše tople noči, manj padavin poleti in več suše – niso več scenarij daljne prihodnosti, temveč proces, ki je že v teku. Družba se bo morala prilagoditi novim razmeram: z modernizacijo kmetijstva in uvedbo namakalnih sistemov, učinkovitejšim upravljanjem vodnih virov ter uvedbo rešitev za ublažitev učinkov vročinskih valov v mestih.
Sara Ivasić poudarja, da izzivi niso majhni, vendar lahko pravočasno ukrepanje, skupaj z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in vlaganjem v prilagoditev, ublaži najhujše posledice podnebnih sprememb in omogoči trajnostno izkoriščanje prednosti, kot je podaljšanje turistične sezone v pomlad in jesen.
- Preberite si tudi: Zakaj je kefir 'boljši' od jogurta?
Novo na Metroplay: Kako po 40. letu trenirati in jesti pametneje I Mario Sambolec