Včasih se res razjezim, ko berem pametovanja o drugih starših.
Pod prispevkom o moškem, ki je prek družabnih omrežjih navezoval stike z otroki, se je zvrstilo kar nekaj očitkov. Brezbrižni da so, ker si ne vzamejo časa za otroke; ne igrajo se in ne pogovarjajo se z njimi. Ker se jim ne ljubi ukvarjati z njimi, dovolijo, da nenadzorovano brskajo po spletu.
Kaj pa pisci komentarjev? Koliko časa oni namenjajo svojim otrokom?
Kot kaže mednarodna raziskava, najbrž ne prav veliko, kajti slovenski starši druženju z otroki v povprečju namenjamo manj časa kot starši drugje. Povprečje pa zaobjame vse, ne le tiste 'druge' starše, na katere običajno letijo pripombe.
Raziskava, ki so jo objavili v reviji Economist in povzeli v časniku Večer, je pokazala, da visoko izobražene matere otrokom posvetijo okoli sto minut svojega časa ali nekaj manj kot dve uri. Tiste z nižjo izobrazbo pa le dobro uro. Očetje z višjo izobrazbo se z otroki ukvarjajo manj kot 50 minut, tisti z nižjo pa dobrih 30 minut na dan.
A kaj vse šteje za ukvarjanje? Zgolj pogovor in igra z otroki?
Kam šteje pa čas, ki ga porabimo za čist in urejen dom? Za kuhanje? Za skok v trgovino po kruh in mleko? Tisti, ki ga namenjamo delu, spada seveda drugam, a tudi ta se zajeda v pet popoldanskih ur. Žal je vse več staršev v službah, ki se ne končajo z odhodom iz pisarne.
Najbolj me zbodejo besede o neodgovornih starših, ki da, na primer, vse prelagajo na šolo. Ne pregledujejo domačih nalog. Ne spremljajo, kako se otroci učijo. Še k zdravniku jih ne bi peljali. Res me zanima, kdo si jemlje pravico, da sodi kar vsevprek. In zakaj. Pa tudi – kaj bi te kritične duše sploh zadovoljilo?
