Kdaj greš na dopust? Vprašanje sem si v zadnjih dneh velikokrat zastavila tudi sama. Komaj ga čakam. Zelo si ga želim. Rada bi šla za nekaj dni stran. Kamorkoli. Čim prej. A ne bom. Iz čisto praktičnih razlogov.
Na dopust namreč odhajam avgusta. Tako sem lahko na morju vse do začetka šole. Sem pač tisti tip človeka, ki najprej pohrusta skorjo na pici, šele potem si privošči sredico. Tisti tip, ki najprej vse postori, šele potem sede k počitku. Tisti tip, ki užitek odlaga do zadnjega trenutka. Če grem na dopust julija, moram vse poletje delati. Če grem avgusta, je dopust ves čas pred mano.
Prvi poletni dnevi, ko so večeri še dolgi in gre sonce spat približno takrat, kot običajno hodim tudi jaz, so najlepši čas za oddih. Kresničke, ki ob toplih nočeh preletavajo vrtove in jase, jim dajejo še poseben čar.Pozno poleti se stemni že malo po osmih zvečer in edine žuželke v zraku so ponavadi komarji. Že zato je avgustovsko dopustovanje precej manj mikavno.
A kaj ko sem že pred časom ugotovila, da se mi delovno leto preveč vleče, če grem julija na dopust. In če ga razdelim na dva enaka dela, se nikoli ne spočijem.Tako bom morala še malo stisniti zobe in si šele nato privoščiti krajši oddih. Upam pa, da bo ta zalegel za več tednov. Počitnikovala bom namreč v pokrajini, kjer je roaming še vedno drag in kjer wifija za popotnike skorajda ni.
Kratka prisilna detoksikacija ob neokrnjeni Tisi, saj industrije, ki bi jo onesnaževala, tam že dolgo ni več, bo veliko večji balzam za moje digitalno prekurjene možgane, kot bodo potem trije tedni dopusta ob Soči in morju. Odsotnost interneta je danes morda najbolj dragoceno razkošje, ki si ga na dopustu lahko privoščimo.
