Soočamo se s pomanjkanjem organov

Soočamo se s pomanjkanjem organov (foto: Shutterstock, Aleksandra Saša Prelesnik) Shutterstock, Aleksandra Saša Prelesnik
Vir: Jana
8. 11. 2016

Pred tedni interpelacija ministrice za zdravje, teden poprej sedem ovadenih zaradi tragedije na šempetrski urgenci, pa preskakovanje čakalnih vrst v UKC Ljubljana ... Škandali, afere, korupcija.

Danica Avsec, direktorica Slovenija-transplant

Zaupanje v zdravstveni sistem najbrž še nikoli ni bilo na tako nizki točki, a vse le ni tako slabo. Področje transplantacij je tisto, na kar smo Slovenci in Slovenke lahko ponosni. Resnično ponosni!

Slovenija je od leta 2000 članica Eurotransplanta, mreže, v katero je povezanih osem evropskih držav: Nemčija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Že peto leto zapored imamo največ presaditev srca na svetu glede na število prebivalcev. Enako uspešni smo tudi pri presaditvah ledvic. Daleč najuspešnejše je bilo leto 2015. V primerjavi z letom 2014 je bilo lani za 23 odstotkov več presajenih organov. Lani so tako ledvico presadili 156 bolnikom, 92 ledvic je bilo od slovenskih živih darovalcev, 64 pa od umrlih slovenskih in tujih darovalcev. Opravili so 25 presaditev jeter in 24 presaditev srca.

LEDVICE

Prva presaditev ledvice v Sloveniji sega v leto 1970. Ko se je Slovenija pridružila Eurotransplantu, se je izrazito povečalo število ledvic umrlih darovalcev, s tem se je skrajšal čakalni seznam. Bolniki so v povprečju na novo ledvico čakali leto ali celo manj, zato takrat potrebe po presajanju ledvic živih darovalcev ni bilo. Danes je drugače. Predvsem mlajši bolniki lahko na novo ledvico, ki jih popolnoma spremeni kakovost življenje in podaljša preživetje, čakajo zelo dolgo. Na presaditev ledvice čaka 110 bolnikov. Mama, ki želi ostati neimenovana, se spominja, kako težko je sprejela sinovo bolezen. »Si predstavljate najstnika, ki vsak dan poje za celo pest tablet? Grozljivo. Trikrat na teden smo ga vozili v Ljubljano na dializo, potem sem izvedela, da je možna presaditev ledvice starša otroku. Ko sem izvedela, da sem primerna za darovalko, sem bila tako srečna.« Poseg so opravili po najsodobnejši metodi, laparoskopsko.

Pri presaditvi ledvice je zelo pomembna dobra tkivna skladnost. Zato je pri starejših darovalcih problem, ker imajo pogosto pridružene bolezni. Dejstvo je, da ledvice starejših umrlih darovalcev niso tako kakovostne, zato je njihovo preživetje krajše. To pa je pomembno predvsem pri mlajših bolnikih, saj je njihovo pričakovano preživetje daljše in zato potrebujejo čim bolj kakovosten organ.

Letos so zato obudili program presaditve ledvic živih darovalcev. V svetu predstavlja presaditev ledvic živih darovalcev pomemben delež vseh presajenih ledvic (tudi 30 do 50 odstotkov). Prednosti presaditve ledvice živega darovalca so poleg daljšega preživetja tudi boljše zgodnje delovanje presajene ledvice in zato krajše bolnišnično zdravljenje, manj agresivno imunosupresivno zdravljenje z manj neželenimi učinki in osebno zadovoljstvo darovalca in prejemnika.

SRCE

Presaditev srca velja za zlati standard zdravljenja napredovalega srčnega popuščanja. V Sloveniji je dejavnost presaditve srca dobro razvita, kar našo državo uvršča na 1. mesto na svetu po številu opravljenih presaditev srca na milijon prebivalcev. Čeprav je zdravljenje s presaditvijo srca v Sloveniji zelo uspešno, pa ključno omejitev predstavlja premajhno število ustreznih darovalcev srca. Zaradi nezadostnega števila presaditev srca se kot alternativa presaditvi vedno bolj uveljavlja zdravljenje z mehansko cirkulatorno podporo.

PLJUČA

Tudi pri presajanju pljuč se soočajo s pomanjkanjem organov. Presajanje je učinkovita metoda zdravljenja v obravnavi bolnikov s končno odpovedjo pljuč. Seveda ob ustreznih kriterijih, ki opredeljujejo bolnika kot kandidata za zdravljenje s to metodo. Indikacije postajajo vse bolj prepoznane, zato narašča število kandidatov za presaditev pljuč, število darovalcev pa ostaja približno enako. To je posledica splošnega pomanjkanja možgansko mrtvih darovalcev. In pa premalo primernih pljuč, ki jih je le med 15 in 20 odstotkov. Zaradi bolezni, ki je privedla do možganske smrti in zapletov med zdravljenjem v intenzivnih enotah, veliko pljuč namreč ni primernih za presaditev. Med 30 in 40 odstotki bolnikov novih pljuč ne dočaka. V povprečju čakanje na primeren organ traja okoli pol leta.

KAKO PRESEČI POMANJKANJE ORGANOV?

Po izkušnjah Danice Avsec, direktorice Slovenija-transplant, je uvrščanje na seznam čakajočih najbolj odvisno od tega, kako ozaveščeni so bolniki. Kako hitro se odločijo, da potrkajo na vrata svojega zdravnika in zahtevajo presaditev ledvice, jeter, srca ali pljuč. »V ZDA, denimo, se bolniki veliko hitreje odločijo za transplantacijo, podobno je na Norveškem in v drugih razvitih evropskih državah. Ozaveščenost ljudi, ki si želijo bolj aktivno in kakovostno živeti kljub bolezni, je v teh državah zelo visoka,« pravi. Res pa je, da za to potrebujejo organ. Mreža Eurotransplant zajema 134 milijonov ljudi. »Ko se objavi urgentno iskanje organa, se ve, da gre vsak prvi pridobljeni organ darovalca v ta namen. Tu je izredno pomembna poštenost vseh vključenih, da ne bi bilo zlorab pravil.«

Priporoča, da vsi ljudje kot morebitni darovalci vnaprej premislimo, se informiramo o načinih zdravljenja s presaditvijo, o tem, da je organe po smrti mogoče odvzeti in uporabiti za reševanje življenj bolnikov.

»Najbolje je, če svojo odločitev za posmrtno darovanje zaupajo svojim najbližjim, ki potem največkrat spoštujejo njihovo željo in postopki darovanja lahko hitreje stečejo.« Vsak se lahko opredeli tudi s pravno veljavno izjavo, ki je zabeležena med podatki na kartici zdravstvenega zavarovanja. Vendar je ta postopek dokaj zapleten, tako da se je za darovalce uradno opredelilo manj kot 1 odstotek Slovencev.

»Zgodi se, da svojci ne želijo spoštovati želje umrlega. Teh primerov ni veliko, ampak takrat se običajno umaknemo, saj ne želimo dodatno prizadeti svojcev.«

V primerih, ko se umrli za časa življenja ni opredelil, pa je pridobitev soglasja še težja, saj se svojci odločajo na podlagi predvidevanja, kako bi se odločil umrli. Gre za izjemno občutljivo področje, ki zahteva sočutje. Na smrt bližnjega se ljudje različno odzivamo. Zato je za uspešno soglasje za darovanje in pridobivanje organov pomembno, kako se izpelje pogovor s svojci. Še en velik izziv za slovensko medicino.

Besedilo: Maja Sodja // Fotografiji: Shutterstock, Aleksandra Saša Prelesnik

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri