Pred kratkim je zagnala SMS-akcijo, s katero zbira denar za nekdanje uporabnice materinskih domov in varnih hiš, da bodo za novo leto lahko brezskrbno obdarile svoje otroke.
Prvega dobrodelnega projekta se je lotila pred letom na družbenem omrežju in je krepko presegel vsa pričakovanja. Njena Facebookova skupina Baza prostovoljcev, ki ima že prek 4.000 članov, je doslej pomagala več kot 200 materam samohranilkam in socialno ogroženim družinam s hrano, oblačili in obutvijo, pohištvom ter drugimi potrebnimi materialnimi dobrinami.
S sinom je leto dni preživela v materinskem domu
Pred tremi leti se je tudi sama odselila od partnerja in novo življenje s sinom začela v materinskem domu. Tam svoj začasni dom najdejo matere, ki se odločijo zapustiti običajno psihično uničujoče partnersko razmerje in z otroki drugam nimajo iti. Lokacije materinskih domov niso skrivnost, v nasprotju z varnimi hišami, kamor se oseba v stiski lahko umakne pred fizično nasilnim partnerjem. »Ko sem se odločila, da grem stran od partnerja in v materinski dom, je bilo zame zelo težko. Moj sin je bil star eno leto in štiri dni. V denarnici sem imela sedem evrov in nisem vedela, kako bova preživela. Ampak tam nisva mogla več ostati, ker bi se mi drugače zmešalo,« se spominja. Ob rojstvu prvorojenca je bila še študentka, zato je v prvem letu materinstva prejemala zgolj starševski dodatek v znesku 252 evrov, ki je namenjen negi otroka.
Ob prihodu v materinski dom v Ljubljani je morala poravnati varščino v višini 50 evrov in zagotoviti denar za mesečno najemnino, ki je v času njenega bivanja znašala od 60 do 120 evrov. »Ko sem šla od partnerja, sem imela to srečo, da sem imela za otroka nakupljeno vse, od plenic do hrane. Čeprav nisem vedela, kaj bom jedla sama. Niti za varščino nisem imela dovolj denarja. Na srečo je moj otrok štiri dni prej praznoval prvi rojstni dan in sem v ta namen od sestre in kolegic skupaj dobila 120 evrov, s katerimi sva lahko preživela do prve denarne socialne pomoči,« pripoveduje. Med bivanjem v materinskem domu delati ni mogla, ker je bil sin nenehno bolan.
»V pol leta je prebolel 13 bolezni, tako da preprosto nisem mogla v službo in sem morala ostati na denarni socialni pomoči. Kljub temu sem si želela zaposlitve, dokler me vodja materinskega doma ni postavila na realna tla. Rekla mi je, naj najprej poskrbim za sina in sebe postavim na noge. To sem tudi storila. Ko gledam nazaj, lahko vidim, da so na sinove bolezni precej vplivale moje skrbi,« priznava. Iz materinskega doma sta šla v nujno bivalno enoto, kjer sta ostala do selitve v neprofitno stanovanje. Zadnje leto in pol je zaposlena za nedoločen čas prek projekta, ki je namenjen prav zaposlovanju mater iz materinskih domov in varnih hiš.
Težak je prehod iz materinskega doma v samostojno življenje
Po njenih izkušnjah je za žensko prehod iz materinskega doma v samostojno življenje še težji kot odhod iz nezdravega partnerskega razmerja. »Ko sem zapustila materinski dom, mi je bilo zelo težko. Spraševala sem se, kako bom sploh preživela, ko bom prvič v življenju živela sama z otrokom. Bala sem se, da bom osamljena, ker se ne bom imela s kom pogovarjati. Poleg številnih strahov sem se morala spopasti tudi z dejstvom, da ne bom imela več zagotovljene nobene varnosti,« opisuje. Med enoletnim bivanjem v materinskem domu je bila poleg denarne socialne pomoči upravičena tudi do brezplačne pravne pomoči, terapij s psihoterapevtom in donacij podjetij oziroma posameznikov. Kot pravi, ji je direktna selitev iz materinskega doma v sicer zelo skromno opremljeno nujno bivalno enoto močno olajšala začetek samostojnega življenja. »Nujna bivalna enota je bila opremljena le s kopalnico in majhno kuhinjo. Nisem imela niti postelje, mize, stolov in posod. Tako kot večina žensk sem tudi sama vse pustila pri partnerju,« pravi. A nimajo vse možnosti selitve v nujno bivalno enoto, ker so te precej zasedene.
Običajno si ženske po odhodu iz materinskega doma poiščejo najemniško stanovanje, kar je zanje lahko zelo težko, ker so večinoma brezposelne. »Ko ženska zapusti materinski dom, jo čaka hud boj, da se bo lahko postavila na noge. Iskanje službe, stanovanja ter opremljanje novega doma je psihično in fizično zelo naporno. Večina žensk je težko zaposljivih, ker zaradi otrok ne morejo delati popoldne ali ob koncih tedna,« opozarja Špela Šega. »Ne rečem, da je drugim mamicam samohranilkam lahko. Daleč od tega. A poudarjam, da je razlika med mamicami samohranilkami in nekdanjimi uporabnicami materinskega doma. Nekatere ženske gredo po razhodu s partnerjem lahko k svojim staršem. Pri svoji družini imajo krasno podporo, starši rade volje poskrbijo za njihove otroke in tako lahko same delajo tudi popoldne. Večina žensk, ki se zateče v materinski dom, pri svoji družini nima take podpore,« še doda.
Kot mati samohranilka pomaga drugim materam v stiski
Idejo za ustanovitev spletne skupine Baza prostovoljcev je dobila, ko je znanki z dvema otrokoma po odhodu iz materinskega doma pomagala opremiti stanovanje. »Imela je samo eno omaro, zato je večino stvari puščala kar v škatlah. Vem, kako je bilo pri meni. Na začetku sem spala na tleh,« pripoveduje. Ker njena znanka ni imela denarja za nakup pohištva, ji je Špela pomagala priskrbeti izredno denarno socialno pomoč in se v trgovini s pohištvom dogovorila za poseben popust ob nakupu. »Tako je lahko za slabih 600 evrov nakupila veliko garderobno omaro z nadomaro, mizo, štiri stole, kavč, pograd, dve vzmetnici in celotno posteljnino za otroka. Zelo je bila vesela. Vendar ni imela nikogar, ki bi ji pomagal sestaviti to pohištvo,« se spominja z nasmeškom.
Za pomoč se je Špela obrnila na družbeno omrežje. Čeprav odziva ni dobila, je takrat spoznala, da je splet lahko dobra pot za iskanje pomoči. »Ženske, ki smo živele skupaj v materinskem domu, smo ohranile dobre odnose in si rade pomagamo med seboj. S tem namenom sem prvotno ustanovila skupino Baza prostovoljcev. Če bi vedela, da bo šel projekt v takšne razsežnosti, bi morda izbrala kakšno bolj ljubko ime,« se pošali. Prek Baze poskuša pomagati vsem, ki jo zaprosijo za pomoč. Tudi veliko družin v stiski se nanjo obrne za pomoč. Navadno ji v zasebnem sporočilu sporočijo, kaj potrebujejo, nato Špela informacijo javno preda Bazi prostovoljcev. Tako lahko iskalci pomoči ostanejo anonimni. »Od njih vedno zahtevam papirje, da lahko preverim pristnost. To je vselej njihova odločitev, ker mi jih niso dolžni dati. Vendar so me ljudje nekajkrat že poskušali prenesti okoli, a se nisem dala. Vselej poskrbim, da gre pomoč v prave roke. Zato poslikam ter objavim ves material, ki ga dobimo od darovalcev, in material, ki ga damo naprej ljudem v stiski. Odzivnost Baze prostovoljcev je neverjetna. Karkoli potrebujemo za socialno ogrožene, navadno dobimo v tednu dni,« zadovoljno pove.
SMS-akcija se izteče konec novembra
Z novo dobrodelno akcijo želi pomagati materam, ki so zapustile materinski dom ali varno hišo in si s težavo ustvarjajo novo življenje. »Ob koncu akcije bomo določili, v kakšnem znesku bodo lahko nakupile darila svojim otrokom. Namen je, da si otrok sam izbere darilo in tako dobi tisto, kar si zares želi,« pojasni. Če bo zbrala dovolj denarja za obdarovanje otrok, bi s preostankom rada obdarila tudi matere, ki jim iz lastnega zadovoljstva posveča večino svojega prostega časa. »Od njim pričakujem, da mi pokažejo neko iskrico. Hočem videti, da so borke. Razumem, da so kdaj na tleh ali imajo slabe trenutke. Mogoče se to smešno sliši, ampak ne bi rada vse življenje lovila rib zanje. Raje bi jih naučila loviti ribe. Razumete? Mislim, da veliko žensk še vedno sanjari, da se bodo nekoč pobotale s partnerji. Še zlasti na začetku so prepričane, da se bo zaradi njihovega odhoda spremenil, a se to ne zgodi. Zadnjič me je neka obupana mama v solzah vprašala, ali je lahko še slabše. Odgovorila sem ji, da bi lahko imela bolne otroke.«
Besedilo: Petra Košič // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"