Spolno nadlegovanje: Družba, krive smo si same!?

Spolno nadlegovanje: Družba, krive smo si same!? (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
29. 12. 2017

Raziskave v Sloveniji kažejo, da je bila žrtev spolnega nadlegovanja na delovnem mestu približno tretjina zaposlenih.

Tema spolnega nadlegovanja se je v javnosti zelo na široko odprla, ko je iz bleščečega Hollywooda poneslo novico o znanem 65-letnem filmskem producentu Harveyju Weinsteinu (znan po filmih: Šund, Angleški pacient, Zaljubljeni Shakespeare, Tolpe New Yorka), ki ga policija preiskuje zaradi obtožb spolnega nadlegovanja (in tudi posilstva). Brati je mogoče, da naj bi ženske vabil v hotelske sobe, se pred njimi prhal gol ali jih prosil, naj se ga neprimerno dotikajo oziroma se jih je on, jih verbalno nadlegoval, masturbiral pred njimi in podobno.

Afera Harvey Weinstein dobiva vse večje razsežnosti, svoje zgodbe o tej temi so razkrili tudi številni zvezdniki in zvezdnice – med drugim tudi Angelina Jolie in Gwyneth Paltrow. Ženske pa so spregovorile tudi o spolnem nadlegovanju v Evropskem parlamentu. Obtožbe letijo tudi na ameriškega predsednika Donalda Trumpa.Težava glede spolnega nadlegovanja na delovnem mestu je še bolj alarmantna, kot se zdi.

Zakaj tišina?

Zakaj pa se te teme v pomembnih institucijah odpirajo šele leta 2017? »Kaže, da v naši kulturi in kulturi organizacij, ki jih omenjate, obstajajo določena prepričanja, postopki, ki otežujejo izpostavljanje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu,« pove dr. Boštjan Bajec, asistent za psihologijo dela in organizacije.

»Če pogledamo primer Harveyja Weinsteina, lahko vidimo, da so bile ženske, ki so poskušale njegovo spolno nadlegovanje prijaviti, ukrepati proti njemu, na različne načine ovirane, niso dobile podpore. Problematičen je že gospod Weinstein, saj je imel veliko moč in je svojim žrtvam grozil. Ovirala pa jih je tudi kultura v Hollywoodu,« pojasni dr. Bajec. Zelda Perkins, Weinsteinova pomočnica, se je že pred 19 leti posvetovala glede Weinsteina z odvetniki, ti pa so ji svetovali, naj se pogodi, saj so pričakovali težave, ker bi šlo za njeno besedo proti njegovi.

»Žrtve so se bale izpostaviti, tako zaradi njegove moči kot tudi zaradi lastnih občutkov krivde (ki v primerih spolnega nadlegovanja nikakor niso na mestu, je pa v kulturi prisotno prepričanje, da so žrtve za spolno nadlegovanje same krive, in to prepričanje lahko prevzamejo tudi same) ali lastnih razlag samim sebi, da očitno to tako deluje v tem poslu,« razlaga. Igralka Asia Argento, ki je razkrila Weinsteinovo vedenje, se je odselila iz Italije, kjer je bila deležna kritik, ker ni o tem poročala prej, in očitkov, da se je podredila zahtevam nadrejenega, da je napredovala v karieri, kar mediji v Italiji interpretirajo kot prostitucijo, ne posilstvo.

»Očitki na žrtve, ki so poročale o spolnem nadlegovanju, letijo tako od žensk kot moških. Raziskave v tujini so pokazale, da dve tretjini mladih žensk doživljata spolno nadlegovanje na delovnem mestu, izmed njih se jih 80 % ne čuti zmožnih, da bi ga prijavile, med tistimi, ki ga, pa jih 75 % poroča, da se ni nič spremenilo, 16 % pa, da so se razmere poslabšale.«

Dr. Bajec pravi, da tema ni lahka. »Težko jo je odpreti zaradi moči, ki jo ima tisti, ki zlorablja, lastnih negotovosti, če pa jo odpremo, je kultura takšna, da preprečuje poročanje o spolnem nadlegovanju,« meni dr. Bajec.

Kdaj gre za spolno nadlegovanje

Spolno nadlegovanje na delovnem mestu Zakon o delovnih razmerjih opredeljuje kot kakršnokoli obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.

»O tem, kdaj gre za to ali ne gre za to, sodstvo seveda odloča od primera do primera,« pove dr. Bajec. O tem, da so ženske doživele spolno nadlegovanje na delovnem mestu, poroča v razvitem svetu približno polovica žensk. Najpogosteje gre za verbalno spolno nadlegovanje, lahko z neprimernimi opazkami, spolnimi ponudbami in podobnim. Neverbalno spolno nadlegovanje (nezaželeni dotiki ...) je sicer manj pogosto, a še vedno zelo prisotno.

»V Sloveniji je bila po podatkih raziskave iz leta 2007 vsaka tretja ženska žrtev verbalnega spolnega nadlegovanja, vsaka šesta pa žrtev fizičnega spolnega nasilja na delovnem mestu,« pove dr. Bajec. Tudi moški so žrtve. »Statistični podatki sicer kažejo, da je med žrtvami več žensk, smo pa že obravnavali primere, ko so bili žrtve tudi moški. Pri tovrstnih kaznivih dejanjih je značilno predvsem izkazovanje moči storilca nad žrtvijo, bolj kot za njegovo spolno zadovoljitev,« pove višji kriminalistični inšpektor specialist Gorazd Jesenko iz oddelka za krvne in seksualne delikte v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.

Storilec in žrtev

Po besedah dr. Bajca je raziskava v Sloveniji pokazala, da je večina storilcev sodelavcev, sledijo neposredno nadrejeni in zaposleni na vodstvenih položajih.

»Raziskave o tem, kdo je tisti, ki običajno spolno nadleguje na delovnem mestu, so redkejše, kaže pa, da so to pogosteje posamezniki, ki imajo nižje socialno zavedanje, so naivni glede heteroseksualnih odnosov, uporabljajo nezrela in izkoriščevalska vedenja,« našteje.

»Storilci si žrtev izberejo glede na njeno ranljivost – pogosteje so žrtve mlajše ženske, ločene ženske, ženske v netradicionalnih službah, ženske z motnjami v duševnem razvoju ali invalidnostjo, lezbijke, ženske iz etničnih manjšin, pa tudi homoseksualni in mlajši moški,« pove dr. Bajec. Za ženske, ki spolno nadlegujejo, raziskav ni.

Vpliv na žrtev

Posledice so od osebe do osebe nekoliko različne, kažejo pa se v zmanjšanem zadovoljstvu, učinkovitosti, motivaciji za delo, pride lahko do slabosti, glavobolov, motenj spanja, depresije, posttravmatske stresne motnje, izgorelosti, tudi samomora.

»Zaradi nižje delovne učinkovitosti lahko sledi tudi izguba službe ali pa se posameznik sam odloči, da zapusti delovno mesto,« pojasni dr. Bajec. Posledice se ne kažejo samo na žrtvi, ampak tudi na sodelavcih.

»Če ti spolno nadlegovanje le opažajo, trpijo, zmanjša se delovna učinkovitost, poveča se število bolniških, več je izostajanja z dela, hitreje menjamo zaposlitev, tako da s tem naraščajo tudi stroški delodajalca,« razloži. Za neprijavljanje tovrstnih dejanj na Policiji ugotavljajo, da so vzroki predvsem v možni izpostavljenosti žrtve v okolju, kjer dela.

»Žrtev je strah, da bo izgubila službo, ravno tako jo je strah, kako se bo odzvala okolica oziroma sodelavci na njeno prijavo ter ali jo bodo morebiti celo izločili,« pove Jesenko.

Razmere v Sloveniji

V obdobju zadnjih petih let je bilo v Sloveniji obravnavanih skupno 30 kaznivih dejanj z elementi spolnega nadlegovanja na delovnem mestu oziroma v zvezi z delom, nam je povedal Gorazd Jesenko.

»Govorimo predvsem o kaznivih dejanjih šikaniranja na delovnem mestu (19 obravnavanih kaznivih dejanj) in kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja (9 obravnavanih kaz­nivih dejanj). Zaznani sta bili še dve kaznivi dejanji spolnega nasilja, pri čemer sta bila storilec in žrtev v delovnem razmerju,« našteje Jesenko. Podatki zadnjih let, ki jih ima Policija, kažejo, da se število prijav kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost oziroma z elementi spolnega nasilja manjša.

»Iz obravnavanih primerov ugotavljamo, da so žrtve tovrstnih dejanj v izjemni stiski in navadno niti ne vedo, komu zaupati in ali je dejanje sploh smiselno prijaviti.« Inšpektorat RS za delo prijav ne vodi tako, da bi lahko pridobili natančne podatke o tem, koliko prejetih prijav se nanaša konkretno na spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Iz splošnega pregleda prijav nam tudi oni povedo, da je tovrstnih prijav malo.

»Predvidevamo, da se delavci glede tega pogosto ne želijo izpostaviti, med drugim tudi zaradi morebitnih povračilnih ukrepov, brez konkretnih imen delavcev, nad katerimi naj bi se izvajalo spolno nadlegovanje, pa IRSD ne more ugotavljati in dokazovati domnevnih kršitev. Ocenjujemo, da je takšnih primerov vsekakor več, kot bi lahko izhajalo iz prijav, ki jih prejme IRSD,« povedo.

Zavedanje

Dr. Bajec meni, da je pomembno, da o tem, kaj je spolno nadlegovanje na delovnem mestu, spregovorijo pri vseh delodajalcih, da se zaposleni izobrazijo o tem, kakšni so postopki v posamezni organizaciji glede tega (na koga naj se obrnejo v primeru, da opazijo takšno vedenje, oziroma so žrtve takšnega vedenja).

»O odnosu do spola in spolnega nadlegovanja pa bi se bilo treba izobraževati več tudi v šolah in mu posvečati pogovor tudi v družinah. Če iz njih prinašamo vzorce, ki delajo spolno nasilje sprejemljivo, potem jih je v starejših letih težje izkoreniniti,« pove.

Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije: Shutterstock

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri