Na pragu glavnega mesta, le malce stran od zadnjih mestnih ulic se razprostira Ljubljansko barje. Krajinski park z bogato zgodovino, arheološko dediščino, etnološkimi posebnostmi in neokrnjeno naravo.
Zmotno je mišljenje, da se Barje začne šele zunaj ljubljanske obvoznice. Ljubljansko barje se začne na Špici. Na odprtje kopališča sicer še čakamo, vseeno pa Špica postaja vse bolj priljubljeno zbirališče. Špica je tudi pristanišče za ladjice, ki plujejo po Ljubljanici. Večinah jih pelje proti mestu. Lahko pa se zapeljete tudi proti Vrhniki. Ljubljanica, od gostišča Livada naprej, postane druga reka, umirjena in neokrnjena. Zagotovo je vožnja po Ljubljanskem barju vse do Podpeškega jezera z dobrim vodnikom prav posebno doživetje.
Prireditve
Površina zavarovanega območja obsega 135 km2 na njem pa živi 12.000 ljudi, ki se trudijo življenje na Barju predstaviti tudi drugim. V ta namen organizirajo kar nekaj prireditev, najpomembnejše so: Kosci in grabljice (v drugi polovici poletja), Dnevi borovnic (tretji vikend v juniju, občina Borovnica), Koliščarski dan (predzadnja sobota v avgustu, Ig), Argonavtski dnevi (10 dni, začnejo se drugi petek v juniju, Vrhnika), Regata deblakov (Špica), Barjanka (9. junij, kolesarska prireditev v sklopu maratona Franja). Točne datume in lokacije najdete na www.ljubljanskobarje.si.
Plečnikova cerkev
Plečnikova cerkev, posvečena sv. Mihaelu v Črni vasi, je biser slovenske in svetovne kulturne dediščine. Preprosta, skromna in domača ter skrbno načrtovana do zadnjega detajla. Čeprav prej majhna kot velika, si je zanjo treba vzeti čas, da začutimo njeno veličino. Cerkev so zgradili v letih 1937 in 1938. Zaradi nestabilnih barjanskih tal stoji kar na 347 pilotih, dolgih od 7 do 10 metrov. Cerkev je zgrajena iz kamna, ki so ga po Ljubljanici v čolnih vozili iz kamnoloma pri Podpeškem jezeru, ter opeke, ki so jo ravno tako po reki vozili iz vrhniške opekarne.
Neokrnjena narava
Travniki, mejice, gozdiči in gosta vodna mreža v sebi skrivajo pester živalski in rastlinski svet. Tu lahko občudujete močvirske tulipane, rumene kalužnice, rožnati baldrijan, oslad ... Na pozno košenih in negnojenih travnikih pa lahko poleti opazite divje orhideje in pisane metulje. Mokrotni travniki so dom številnim vrstam ptic, ob vodah pa živijo kačji pastirji in dvoživke pa tudi vidre in bobri. Zaradi izsuševanja žal spada večina naštetih med ogrožene vrste, ki so ponekod v Evropi že izumrle.
Koliščarji
Arheologi so na območju Ljubljanskega barja doslej našli ostanke več kot 40 koliščarskih naselji. Dokazi o tisočletja stari kulturi jezercev so ohranjeni v barjanski zemlji. Del teh ostalin so arheologi izkopali in so danes na ogled v Mestnem muzeju v Ljubljani, Narodnem muzeju Slovenije in na stalni razstavi Koliščarji z velikega jezera na Igu. Kolišča v okolici Iga so na prestižnem seznamu Unescove svetovne dediščine, na območju boste našli le dve informativni tabli. Najbolj znamenita najdba pa je gotovo kolo z osjo, staro več kot pet tisoč let, ki velja za najstarejše kolo na svetu.
Poti po Barju
Na obisk Ljubljanskega barja se je treba ustrezno pripraviti. Odgovorite si na vprašanja: kdaj, kam in kako (vlak, mestni avtobus, kolo, čoln ...). Za začetek obiščite eno od urejenih učnih poti ali pa najemite parkovnega vodnika, s katerim boste Barje zagotovo spoznali bolj poglobljeno. Če se na Barje podate sami, se držite utrjenih poti in ne pozabite, da je prepredeno z več tisoč kilometri kanalov. Ne pozabite na izletniško karto Krajinskega parka Ljubljansko barje, primerno obleko in obutev ter zaščito pred soncem in mrčesom. Več na www.ljubljanskobarje.si.
Besedilo: Vera Simončič // Fotografije: shutterstock, Krajinski park barje