Spregovorimo o depresiji: Kako pregnati črnega psa

Spregovorimo o depresiji: Kako pregnati črnega psa (foto: shutterstock) shutterstock
Vir: Jana
29. 4. 2017

Pod tem geslom je potekal letošnji svetovni dan zdravja. Zakaj? Da bi čim več ljudi prepoznalo znake depresije, da bi jih prepoznali čim bolj zgodaj in da bi se opogumili o njih spregovoriti na glas.

Vsak od nas je sem ter tja za kratek čas slabe volje, potrt ali žalosten, vendar to še ne pomeni, da je depresiven. O depresiji govorimo takrat, kadar žalost, obup in nemoč presegajo običajno doživljanje in kadar samo s svojo voljo ne moremo vplivati na spremenjeno razpoloženje ter doživljanje.

Depresija je ena od najbolj pogostih in zapletenih motenj duševnega zdravja, ki posameznika prizadene na vseh področjih njegovega bivanja in sobivanja z drugimi. Ne le na čustvenem, temveč tudi na zaznavnem, telesnem, vedenjskem in socialnem področju. Vpliva na to, kaj mislimo o sebi in o svetu, ki nas obdaja, na naše doživljanje sebe in najbližjih ter na naše odzivanje na dogodke in sporazumevanje z drugimi.

V Sloveniji je depresija med najpogostejšimi duševnimi motnjami

Po eni od raziskav, v katero je bila vključena tudi Slovenija, se z različnimi oblikami depresije, od najblažje blage do najhujše, srečuje približno 14 odstotkov odraslih, ki se zdravijo pri svojih splošnih zdravnikih, pojasnjuje Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Depresija ne izbira. Ni pomemben družbeni položaj, kako izobraženi smo, prizadene lahko vsakega med nami. Je pa res, da je pri ženskah dvakrat pogostejša kot pri moških. Prav tako narašča s starostjo." Po podatkih najpogosteje zbolijo stari med 50 in 64 leti.

Nosečnice in mlade mamice

Posebno pozornost in poglobljeno skrb letos namenjajo nosečnicam in ženskam po porodu.

»Nosečnost, rojstvo otroka in materinstvo so za vsako žensko velika življenjska prelomnica. Občutki ob tem so mešani, med drugimi pridejo tudi skrbi, utrujenost in žalost. Običajno ti občutki hitro izzvenijo, če pa vztrajajo, obstaja mož­nost, da ima ženska depresijo. Dobro je, da vemo, da je depresija v nosečnosti in po rojstvu otroka dokaj pogost pojav. Z njo se sreča vsaka šesta ženska, ki je rodila. V Sloveniji to pomeni približno 3.300 žensk na leto. Če obporodne depresije ne zdravimo, lahko traja mesece ali se ponavlja še vrsto let. To lahko slabo vpliva na naše zdravje in zaradi tega tudi na otrokov razvoj,« pojasnjuje dr. Zalka Drglin, raziskovalka na področju reproduktivnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za nosečnice in ženske po porodu so pripravili poseben vprašalnik, da lahko ugotovijo, ali morda sodijo v skupino s tveganjem za depresijo.

Črni pes

Črni pes je metafora za depresijo. Z besedama črni pes je namreč svoje bolezensko stanje opisal britanski državnik Winston Churchill. »Pomemben list v moji karieri psihiatrinje se je obrnil, ko sem prišla v službo v ambulanto na Polikliniko,« pravi red. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, predavateljica na Medicinski fakulteti v Ljubljani in strokovnjakinja iz Vzgojnega zavoda Planina.

»Odprl se mi je nov svet, ugotovila sem, da mi koristi znanje o psihičnih boleznih, a sem vedela premalo o depresiji in anksioznih motnjah. Ugotovila sem, da bi si marsikdo lahko pomagal sam, brez strokovne pomoči, če bi seveda vedel, kako skrbeti za svoje duševno zdravje.« Šele danes namreč ozaveščamo o tem, kaj pomeni duševno zdravje. To pomeni pestrost življenja: opravljan­je vsakodnevnih nalog in opravil, druženje z okolico, včasih tudi jeza in žalost.

»Če tega ni, če je okoli nas vse črno, potem se je treba vprašati, kaj se dogaja.« Danes strokovnjaki duševnih motenj ne obravnavajo več kot neke angine, ko bolnik poje pet tablet in je zdrav, ko se angina ponovi, spet vzame pet tablet in je spet zdrav. »Gledamo celostno. Človeka, ki doživi neko motnjo, poskušamo opolnomočiti in opogumiti, da bo znal s svojo izkušnjo živeti. Da mu bo izkušnja prinesla novo kakovost v življenje, da bo znal bolje skrbeti zase. To pomeni, da potrebuje več, kot mu lahko da zdravstveni sistem. 90 odstotkov tega, kar potrebuje, mora storiti sam.« Pri tem pa si lahko pomaga z delavnicami ali vadbami, ki jih ponuja javno zdravstvo.

12 tisoč korakov namesto zdravil

Pri zdravljenju depresije imajo pomembno mesto prav dejavnosti, ki so za posameznika spodbudne in prijetne. A je potrebno vztrajanje pri različnih dejavnostih, četudi nam trenutno morda ni do njih, tudi če se nam ne ljubi.

Koristne dejavnosti so na primer hoja, kolesarjenje, tek in plavanje. »Zlasti za hojo je znano, da lahko 12 tisoč korakov na dan pri blagi ali zmerni depresiji nadomesti jemanje zdravil,« še pojasnjuje Dernovškova. Depresijo sicer zdravimo s psihoterapijo, z zdravili – antidepresivi ali s kombinacijo zdravil in psihoterapije.

»V psihoterapiji se osredotočamo predvsem na spreminjanje tistih osebnostnih in življenjskih prepričanj, ki narekujejo posameznikov način življenja in vplivajo na kakovost medosebnih odnosov. V obravnavi depresije so primerni psihoterapevtski pristopi, ki vključujejo opredelitev terapevtskih ciljev in razumljivo osvetlijo psihološko ozadje depresivne motnje. Depresija je pogosto povezana z nekaterimi pretirano izraženimi osebnostnimi lastnostmi, kot so pretirana zahtevnost do sebe, storilnostna naravnanost, ustrežljivost v medosebnih odnosih, pretirana samokritika in drugo. Vse to so pomembne teme, ki jih naslavljamo v psihoterapevtskem procesu. Ob tem pa spreminjamo tudi vzdrževalne dejavnike depresije, kot sta na primer umik iz socialnega okolja ali pretirano, neproduktivno premlevanje o možnih razlogih za depresijo,« o vlogi psihoterapije kot pomembnem delu strokovne obravnave depresije pojasnjuje Aleksandra Meško, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka iz Centra za psihološko svetovanje Persona.

Depresija in samomor

Težava pri psihoterapiji so čakalne dobe. V Sloveniji imamo namreč premalo psihoterapevtov, številni si samoplačniške pomoči ne morejo privoščiti. V raziskavah pa ugotavljajo, da le polovica oseb s težavami v duševnem zdravju poišče strokovno pomoč.

Odrasli najpogosteje obiščejo osebnega zdravnika zaradi depresije, anksioznosti ali reakcije na hud stres. »Število izdanih receptov za antidepresive se je v obdobju od 2008 do 2015 povečalo za 28 odstotkov,« pravi Juričičeva. »Nezdravljena depresija je eden od dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem. Zato je tako prepoznavi kot obravnavi depresije kot tudi samomorilnemu vedenju treba namenjati stalno pozornost. Stopnja samomora je v Sloveniji visoka, najvišja je med osebami, starejšimi od 65 let. V obdob­ju med letoma 2000 in 2008 se je stopnja samomora znižala za kar 32 odstotkov, med letoma 2008 in 2015 pa ostaja bolj ali manj nespremenjena. Pomembno je, da posameznik, ki se znajde v duševni stiski, o svojih mislih, čustvih in potrebah tudi na glas odkrito spregovori s človekom, ki mu zaupa. To je lahko sorodnik, prijatelj, sodelavec ... zdravnik, psihoterapevt, psiholog, socialni delavec. Obenem pa bodimo v medosebnih odnosih pozorni in odprti za ljudi, s katerimi bivamo in se z njimi srečujemo – če vidimo, da je nekdo v stiski, se z njim o tem pogovorimo in mu pokažimo, da nam je mar!« 

Maja Sodja

Priporočamo