Sprehod po živahnem Oslu

Prestolnica Norveške je oddaljena od dogajanja v Evropi in prijetno mesto, v katerem negujejo vse, kar je norveškega. Mesta si ni mogoče predstavljati brez vladarske palače s priljubljeno kraljevsko družino. Zvečer, ko se polagoma že umirja mrzlično vrvenje na nakupovalni ulici Karl Johans gate in okoli nje, se začne pisano nočno življenje. Ob svetlih poletnih večerih se mlado in staro sprehaja ob zvokih uličnih godcev po mestu. Pozimi pristanišče pred zasneženo trdnjavo Akershus ustvari pravljično podobo. Pri holmenkollenski skakalnici se začenjajo neskončne širjave gozdov, spodaj pa se v zahajajočem soncu blešči fjord.

Po sledovih Vikingov

Norveška obala je dolga in zelo razčlenjena. Zaradi gorate notranjščine je bil vsak, ki je nekoč hotel potovati v druge dežele, večinoma prisiljen uporabiti morsko pot. Tudi najbolj znani norveški odkritelji so si za prevozno sredstvo izbrali čoln ali ladjo. Na polotoku Bygdoy, na katerem se razkazujejo lične vile, kraljevsko posestvo z veliko kobilarno ter priljubljeni plaži Paradis in Huk, marsikaj spominja na velike pomorščake: na Fridtjofa Nansena, Roalda Amundsena, Thora Heyerdahla – in tudi na Vikinge. Vikinške ladje iz 9. in 10. stoletja lahko občudujete v muzeju Hiša vikinških ladij (Vikin­gskiphuset) sredi Bygdoya.

Na otoke

Oselski fjord (Oslofjorden) je raj za ljubitelje kopanja in sončenja, za jadralce in deskarje. V toplih poletnih dneh se na plažah polotoka Bygdoy gnete množica ljudi. Manj gneče je na otokih Langoyene in Hovedoya, do katerih vozi ladjica z nabrežja Vippetangen. Na Hovedoyi so razvaline cistercijanskega samostana, sezidanega leta 1147. Fjord lahko spoznavate tudi na ladji, zgrajeni po zgledu vikinških, na stari leseni jadrnici ali na ladji restavraciji. Na voljo so – z odhodi z nabrežja pred Rotovžem ali iz nekdanje ladjedelnice Aker Brygge – kratki ogledi ali tudi večurna plovba po fjordu s pokušnjami morske hrane.

Holmenkollen

Meščani si lahko sredi mesta pripnejo tekaške smuči, med drugim v Vigelandovem parku z orjaškim, 17 metrov visokim monolitom in okoli 200 granitnimi in bronastimi kipi norveškega kiparja Gustava Vigelanda, rojenega leta 1869. Na griču Holmenkollen severozahodno od mesta stojijo skakalnice, kjer so bile leta 1952 zimske olimpijske igre, od takrat pa se vrstijo svetovna prvenstva in velika mednarodna tekmovanja. Med vrhunci je vsakoletni marčevski smučarski festival s tekmovanjem za svetovni pokal v smučarskem teku in skokih. Takrat se staro in mlado odpravi gor k skakalnici. Marsikdo si pobarva obraz z barvami norveške zastave.

Kraljevska rodbina

Na eni od najslovitejših fotografij, ki pričajo o navdušenju norveške kraljevske družine za šport, je pokojni kralj Olaf V.: v starem lesenem železniškem vagonu se pelje k skakalnici na Holmenkollnu, pomešan med običajne smrtnike. Zdajšnji kralj Harald V., sin strastnega smučarja in jadralca, je tako kot oče zmagal na več mednarodnih jadralnih regatah ter leta 1964 in 1968 celo sodeloval na olimpijskih igrah. Na fotografijah v časopisju se pojavljajo kralj Harald in kraljica Sonja ter njuni nasledniki na smučeh, zavezani športu in naravi. Natanko tako kot prebivalci Osla, ki se ob koncu tedna odpravijo na pohod v naravo.

Rotovž in Munch

Prebivalce Osla navdaja ponos ob pogledu na Rotovž (Radhus), rdečo opečno stavbo in njena značilna stolpa iz leta 1950; arhitekta Arnstein Arneberg in Magnus Poulsson sta ustvarila eno najpomembnejših zgradb v norveški prestolnici. Mestni uradniki v stolpih lahko uživajo v čudovitem razgledu na renesančni dvorec Akershus in pristanišče ali na nakupovalno središče Aker Brygge. Oglejte si Munchov muzej, v katerem hranijo dela znamenitega norveškega ekspresionista Edvarda Muncha. Najdete jih tudi v avli stare univerze, ki stoji ob ulici Karl Johans gate med glavnim kolodvorom in klasicistično Kraljevo palačo, in v Narodni galeriji.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ