Poklicali so vas iz zdravstvenega doma in vas obvestili, da vaši zadnji izvidi terjajo nadaljnje preiskave. Spravite se na Google, raziskujete, kakšne so možne diagnoze in ob prebranem vas zajame panika.
Po 20 letih dela vas je v pisarno poklical nadrejeni in vam sporočil, da se bo vaše delovno mesto čez dva meseca ukinilo. Novica vam je vzela sapo, zaskrbelo vas je, kako boste prišli do nove službe in kako boste finančno preživeli.
Izvedeli ste, da ima vaš mož že pol leta ljubezensko razmerje s sosedo. Prizadeti ste, jezni, žalostni in ne veste, ali je vredno reševati vaš zakon.
Morda se lahko najdete v kateri od teh kratkih zgodb. Vsi smo že izkusili takšne ali drugačne presenetljive in zastrašujoče okoliščine in takrat je stopila v ospredje naša spretnost, da se soočimo z nastalimi razmerami. Metode, po katerih smo posegli, so odločile, kako smo ukrotili boleča čustva in razrešili neprijeten položaj.
Pri reševanju stresnih dogodkov so pomembni zdravi mehanizmi, ki nam nudijo dobro čustveno in telesno podporo. Uspešne strategije nam omogočajo, da se odzovemo z jasno vizijo in konstruktivno akcijo, istočasno pa nam pomagajo, da sprejmemo in razumemo izziv, ki je pred nami. Z izbiro prave metode lahko oblikujemo spremenjen, sprejemljiv in boljši vpogled nastalega položaja in naše prihodnosti. S temi mehanizmi pristopimo k reševanju težav, namesto da bi bežali od njih ali jih celo zanikalui. Hkrati nam dopuščajo, da zmanjšamo pritiske in se sprostimo.
Preberite si kako.
Zberite dejstva. Poiščite zanesljive vire in se seznanite z dejstvi. Denimo, da je vaš mamografski izvid odstopal od običajnega. Če boste sedli pred računalnik in začeli brskati po internetu, vas bodo zadetki bržkone prestrašili in zmedli, saj boste našli nešteto informacij (in dezinformacij), ki so za vaš primer primerne, ali pa tudi ne. Raje se odpravite k svojemu osebnemu zdravniku in specialistu, ki vam bo bolje pojasnil vaše zdravstveno stanje in vam ustrezno svetoval kako naprej.
Pretehtajte možnosti. Občutek, da ste stisnjeni v kot in da se ne morete na nikogar obrniti, lahko vzbudi jezo, strah in brezup. V resnici imate vselej več možnosti, med katerimi lahko izbirate. Če ste izvedeli, da boste kmalu ob službo, pomislite na ljudi, ki jih poznate in se povežite z njimi. Tako omreženje je dobrodošel vir informacij o prostih delovnih mestih. Nato razmislite, kako naprej. Preračunajte, kako dolgo lahko zdržite s prihranki brez rednega dohodka. Morda se lahko vključite v dodatno izobraževanje in nadgradite svoje znanje. Ali pa je napočil čas za novo vrsto dela. Zaženite možgane in ne zavrzite drugačnih možnosti, novih priložnosti. Na koncu preštejte minuse in pluse vsake strategije na vašem seznamu.
Ostanite povezani. Prijatelji, družina in skupnost so nadvse pomembni. Ponujajo tolažbo, vzpodbudo, nasvete, zamisli in vas nenazadnje odvračajo od negativnih misli. Vsi potrebujemo najmanj eno zaupno osebo, ki nas zna vzpodbuditi in spraviti v dobro voljo. Medtem ko se boste pogovarjali z drugimi, se pozanimajte, kako oni živijo in odprl se vam bo drugačen pogled na lasten položaj. Druženje z bližnjimi, prijatelji in znanci vam bo navrglo še eno prednost – občutek povezanosti z drugimi.
Dovolj spite, zdravo jejte in se gibajte. Ko ne skrbimo za svoje telo, so naše misli manj jasne, odzivamo se impulzivno, nimamo čustev na vajetih in smo bolj dovzetni za bolezni. Za učinkovit odziv na življenjske izzive je treba skrbeti za telo in se izogibati slabim navadam, kot so prekomerno pitje alkohola, uporaba prepovedanih drog, prenajedanje in prekomerno spanje. Taka zloraba telesa omogoča trenutno pozabo in olajšanje, na dolgi rok pa prinaša nove težave.
Držite se rutine. V času, ko se soočamo s spremembami in negotovostjo, nam ustaljeni obredi ponujajo občutek nadzora in nas umirjajo. In če se radi zazrete skozi okno na vrt in sproščeno uživate ob jutranji kavici, te navade ne opustite. Nadaljujte tudi z večerno rutino, če na primer peljete psa na sprehod in poklepetate s sosedi. Miren in domač vsakodnevni ritem nas pomirja in nam omogoča premislek o spremembah, ki nas čakajo.
Čas za zabavo in veselje. Kdor je pomislil, da spremembe in zabava ne gredo skupaj, nima prav. Nasprotno, vsi si moramo občasno napolniti baterije in za zdravo ravnovesje je treba združiti tisto, kar moramo, s tistim, kar si želimo narediti. S stvarmi, ki so nam je v veselje, se prijetno razvajamo, ko pa počnemo le tisto, kar moramo, se pojavi občutek jalovosti in veselje povsem izpuhti iz našega življenja. Idealen recept je, da vsak dan prečrtamo po eno točko z obeh seznamov.
Izražanje čustev. Poiščite si kotiček za redno izražanje čustev. Tak kotiček lahko najdete pri prijateljih, terapevtu ali v podporni skupini, pomembno je, da ga imate. Pogovor o dogodkih, skozi katere se moramo prebiti, nam velikokrat pomaga najti najboljšo možno rešitev in dopušča, da sprostimo ujeta čustva. Ozavestiti moramo, kaj mislimo in čutimo, s pomočjo sogovornika(ov) gre lažje. Druga možnost je pisanje dnevnika, marsikomu se zdi razkrivanje na papirju bolj varen način za razgaljanje misli. Pisanje terja čas (bolje je pisati z roko kot tipkati), čas pa nam ponudi možnost, da se poglobimo v izkušnjo in izoblikujemo zamisli, ki bi jih drugače morda spregledali.
Manualno delo. Ko nekaj počnemo z rokami, na primer mesimo testo za kruh, kuhamo, vrtnarimo, čistimo dom ali avto, je to dobrodošla začasna motnja. Telesna aktivnost nas postavi v sedanji trenutek ter odvrača misli od skrbi za prihodnosti. Včasih, ko nehamo skrbeti, nas celo prešinejo dobre rešitve.
Misel na druge. Ko se znajdemo na križišču odločitev in negotovosti, smo lahko pretirano obremenjeni z razmišljanjem. Takrat je dobro pomisliti na druge in narediti kaj zanje. Pokličemo nekoga, ki nam je blizu, in z njim poklepetamo, ga povabimo na večerjo, se dogovorimo za sprehod ali mu ponudimo pomoč pri kakšnem opravku. Čeprav gre za drobne pozornosti, nas bodo prijetno razbremenile.
Ponovno premislite o prioritetah. Včasih zapravljamo čas za nepomembne stvari. Pomagamo si tako, da kakšen teden zapisujemo, kaj vse počnemo. Ob branju zapisov pogosto ugotovimo, da smo nečemu, kar nam ni pretirano pomembno, namenili preveč časa. Na primer, da smo predolgo čepeli na internetu, ob časopisu, ki nam ni povedal veliko novega ali pred televizijskimi zasloni. Po premisleku se potem lahko odločimo, da bomo posti čas raje namenili nam pomembnim ljudem, hišnemu ljubljenčku, sprehodom po naravi, branju, potovanjem ali čemur drugemu, kar se nam zdi več vredno in je višje na naši prioritetni lestvici. V skladu s tem spremenimo svoje obnašanje, zaradi česar bomo bolj sproščeni.
Četudi vam ta trenutek življenje teče gladko, ne bo odveč, če se naučite vsaj nekaj od naštetih strategij in jih vključimo v vsakodnevno rutino. Navsezadnje nas življenje pogosto preseneti z nepričakovanimi zapleti, zato bomo takrat bolje pripravljeni na izzive.
Vir: PsychCentral
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
