Srčni in možganski udari se redko zgodijo nenadoma in brez očitnih predhodnih znakov.
Po obsežni študiji, ki je zajela zdravstvene podatke več kot devet milijonov odraslih oseb v Južni Koreji in ZDA, je skoraj vsaka oseba, ki je doživela resen kardiovaskularni dogodek, že prej imela vsaj enega od štirih ključnih dejavnikov tveganja.
Gre za visok krvni tlak, povišan holesterol, visoko raven sladkorja v krvi ter kajenje – bodisi trenutno bodisi v preteklosti. Analiza je pokazala, da je ta skupina dejavnikov predhodila kar 99 odstotkom vseh zabeleženih kardiovaskularnih dogodkov v času dolgotrajnega raziskovanja.
Zanimivo je, da je celo pri ženskah, mlajših od 60 let – demografski skupini, ki velja za najmanj ogroženo – več kot 95 odstotkov srčnih ali možganskih kapi bilo povezanih z vsaj enim od navedenih dejavnikov.
Visok krvni tlak kot največja grožnja
Med omenjenimi dejavniki se je visok krvni tlak izkazal kot najpogostejši vzrok. Podatki iz ZDA in Južne Koreje kažejo, da je več kot 93 odstotkov ljudi, ki so doživeli srčni infarkt, možgansko kap ali odpoved srca, že prej trpelo za hipertenzijo. Prav zato bi lahko nadzor krvnega tlaka igral ključno vlogo pri preprečevanju resnih srčno-žilnih bolezni.
Pomen nadzora spremenljivih dejavnikov tveganja
"Menimo, da raziskava zelo prepričljivo kaže, da je izpostavljenost enemu ali več neoptimalnim dejavnikom tveganja pred temi kardiovaskularnimi izidi skoraj stoodstotna," je dejal kardiolog Philip Greenland z Univerze Northwestern.
"Cilj je zdaj bolj usmerjen v iskanje načinov za nadzor teh spremenljivih dejavnikov tveganja, namesto da bi se preusmerjali k drugim dejavnikom, ki niso zlahka ozdravljivi in niso vzročni," je dodal.
Avtorji študije poudarjajo, da njihovi rezultati izpodbijajo nedavne trditve o porastu 'skritih' kardiovaskularnih dogodkov, ki naj bi se pojavljali brez prisotnosti znanih dejavnikov tveganja. Menijo, da so prejšnje raziskave morda spregledale nekatere diagnoze ali podcenile ravni tveganja, ki so bile pod pragom za klinično diagnozo.
V spremljevalnem uvodniku je kardiologinja Neha Pagidipati z Univerze Duke, ki ni sodelovala v raziskavi, poudarila, da ti rezultati potrjujejo pomen upravljanja zdravstvenih tveganj, še preden ta privedejo do resnih in potencialno smrtonosnih posledic. "Zmoremo – in moramo – bolje," je zaključila.
Raziskava je bila objavljena v reviji Journal of the American College of Cardiology.
Vir: Science Alert
Preberite si tudi:
