To je edina ženska, ki jo je Stalin resnično ljubil, pa ni bila njegova žena

14. 7. 2026
To je edina ženska, ki jo je Stalin resnično ljubil, pa ni bila njegova žena (foto: Zaslonska slika/Youtube/Коллекция Заблуждений)
Zaslonska slika/Youtube/Коллекция Заблуждений

Podnevi je nosila krožnike, ponoči pa počela opravljati tisto, o čemer so vsi molčali. 

Preprosto kmečko dekle Valentino (Valjo) Vasiljevno Istomino mnogi označujejo za zadnjo veliko ljubezen Josepha Stalina in za usodno žensko svojega časa. Vendar se postavlja vprašanje, ali je bilo res tako. Čeprav je bila skromna, naj bi osvojila srce človeka, ki se ga je bal ves svet, in postala njegova tiha gospodarica iz ozadja.

Morda je bila edina nenavadna okoliščina v življenju skromnega dekleta Valje Žbičkine datum njenega rojstva. Rodila se je 7. novembra 1917, skoraj sočasno z izbruhom oktobrske revolucije. A tisto, kar jo je zares ločilo od drugih, sta bila njen neizčrpni optimizem in sposobnost, da se je nasmehnila v prav vsaki situaciji. S svojim nalezljivim smehom je znala razvedriti vse okoli sebe. 

Od tovarne do voditeljeve vile

Ko se je pri komaj 18 letih zaposlila v moskovski tovarni, je prejela povsem nepričakovano ponudbo. Delala naj bi kot natakarica in pripravljala mizo za samega Josifa Stalina v eni od njegovih razkošnih vil v Zubalovu.

Razlog za to nenadno napredovanje naj bi bil v tem, da jo je opazil vodja Stalinovega varovanja Nikolaj Vlasik. Domnevno si je želel, da bi jo videval pogosteje, zato je našel preprost način, da bi jo imel v svoji bližini.

Kot mnogim mladim ženskam tistega časa je bil tudi njej Stalin velik idol. Pripovedujejo, da je na novo delovno mesto prišla z razglednico z njegovim portretom, ki jo je skrbno hranila med osebnimi stvarmi.

V hiši so jo sprejeli zelo prijazno, zato ni bilo nič nenavadnega, da je mlada pomočnica s svojim smehom pogosto zabavala ljudi iz najožjega kroga najvplivnejšega človeka v Sovjetski zvezi.

Priimek Istomina je dobila šele po poroki. Zgodovinarji še danes niso povsem enotni, ali je bila ob prihodu v rezidenco že poročena ali pa se je z vojakom Ivanom Istominom poročila nekoliko pozneje.

Ko se je izkazala v Zubalovu, so jo premestili na Stalinovo najljubšo dačo v Kuncevu. Tam je hitro napredovala v gospodinjo, zaposleni pa so jo kmalu začeli za njenim hrbtom klicati kar 'gospodarica'. Čeprav je uživala veliko zaupanje, naj nikoli ne bi skušala vplivati na Stalina ali usmerjati njegovih odločitev. 

Noči, zavite v skrivnost

Vse naj bi se spremenilo nekega jutra, ko je varnostna služba po naključju opazila, kako tiho zapušča Stalinovo spalnico. Po pripovedovanju nekaterih prič naj bi od tedaj postala zanj posebna oseba.

Nekdanji telesni stražarji so se pozneje spominjali, da je podnevi opravljala gospodinjska dela in skrbela za hišo, ponoči pa naj bi postala njegova življenjska spremljevalka.

Zanimivo je, da njena lepota z leti ni posebej izstopala. Prav tako ni kazala večjih ambicij. Edina prošnja, ki naj bi jo kadar koli naslovila na Stalina, je bila, da bi zaposlili njena dva brata. Sicer naj ne bi zahtevala ničesar.

Živela je udobno in kot ena redkih oseb iz voditeljevega kroga imela dostop do njega tako podnevi kot ponoči.

Za razliko od Stalinove zadnje zakonite žene Nadežde Alilujeve naj ne bi bila konfliktna oseba. Opisujejo jo kot mirno, prilagodljivo in blagega značaja.

Po nekaterih pričevanjih naj bi prav njen umirjeni značaj vplival tudi na Stalina. Postal naj bi bolj sproščen, več se je smejal, šalil in bil bolje razpoložen kot prej. Tako naj bi skupaj živela skoraj dvajset let – od njenega prihoda v njegovo rezidenco do njegove smrti. 

Življenje po smrti velikega voditelja

Ko je Stalin umrl, naj bi prav Valja njegovo smrt najtežje prenesla. Člani varovanja so pozneje pripovedovali, da so jo komaj odmaknili od njegovega trupla, saj ga je objemala in glasno jokala.

Prav njej so zaupali pripravo njegovega telesa za zadnje slovo. Po pripovedovanju prič ni dovolila, da bi jo pri tem kdo motil. Takrat je bila stara komaj 36 let.

Po pogrebu je ostala s svojim zakonitim možem in ji ni bilo več treba delati. Prejemala je posebno državno pokojnino, skrbela za svoje skromno stanovanje in manjšo počitniško hišo ter vse življenje ostala zgledna gospodinja.

Sosedje so pripovedovali, da sta z možem živela v izjemno skladnem zakonu in se skoraj nikoli nista prepirala. Nihče iz njune okolice o njej ni imel slabih besed.

Umrla je v 77. letu starosti zaradi posledic hude možganske kapi. Njen mož je umrl šest let za njo.

Vir: Blic Žena

"Tistega dne, leta 1952, nama je z Zori povedala, da se bo poročila s Titom. Ostali sva brez besed."