Dvajsetletna Natalia se ne spominja nežnega šepetanja, ko te mama pokrije z odejo, preden ugasne luč v sobici, temveč socialne službe, ki jo je odpeljala k rejnikom … ker sta jo zapustila starša.
Mama in oče sta šla takrat narazen, midva z bratom pa sva ostala sama. Jaz sem imela dve leti, brat pa pet,’’ mi je začela pripovedovati Natalia. Še pred tem sta ju oče in mama pretepala, mama pa jo je skupaj z bratom enkrat hotela utopiti v vodnjaku. Rešil ju je sosed in poklical policijo. “Še zdaj se spomnim, kako sva bežala, kako sva bosa tekla po gozdu in imela vse krvave noge od ‘ježkov’, ki sva jih pohodila.’’
“Živela sem v petih rejniških družinah, v katerih sem morala delati kot odrasel človek, v zahvalo pa so me še pretepali.’’
Tako se je nadaljevalo Natalijino življenje, in če v njej ne bi bilo toliko volje do življenja, moči in ponosa, bi verjetno klonila. A Natalia se je kljub hudim izkušnjam z vso močjo in silo prebijala naprej. Brez staršev, prijateljev, tople roke in besede. “Vse sem bila sama sebi: mama, oče, prijateljica in otrok.’’
Preberite si nadaljevanje zgodbe na Cosmopolitan.si, naj na tem mestu povemo le še, da je Natalija na koncu vendarle zrasla v odločno in močno žensko, zato bo to zgodba - in to resnična zgodba Slovenke - ki vas bo gotovo navdihnila!
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
