Starševstvo: Kdaj imeti naslednjega otroka?

17. 10. 2017 | Vir: Jana
Deli
Starševstvo: Kdaj imeti naslednjega otroka? (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Za pare, ki si želijo več kot enega otroka, je to pomembno vprašanje. Sprašujejo se, kakšna je najboljša, najprimernejša starostna razlika med prvim in drugim otrokom, da se bosta razumela, da bosta povezana?

Kako hitro razširiti družino, kdaj še enkrat skozi plenice, kakce, neprespane noči? Nekateri načrtujejo celo tri otroke ali več. Odločitev o tem, kdaj po prvem otroku imeti nasled­njega (in potem morda spet naslednjega), je seveda povsem individualna in intimna, a nekaterih priporočil stroke ob svetovnem dnevu kontracepcije kljub temu ne gre prezreti.

Marsikatero žensko preseneti nova nosečnost že v obdobju, ko njihov dojenček še ne dopolni niti enega leta. »Večina zdravstvenih strokovnjakov priporoča, da par s spolnimi odnosi počaka šest tednov po porodu, ne glede na to, ali je ženska rodila vaginalno ali s carskim rezom,« o priporočilih in ugotovitvah, ki naj bi jih poznale tako ženske kot moški, pravi dr. Zalka Drglin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po šestih tednih po porodu naj gre ženska na kontrolni pregled k svojemu ginekologu. »Zdravstveni strokovnjaki priporočajo, da med eno in drugo nosečnostjo mineta vsaj dve leti. Ta razmik je potreben zato, da se v kar največji meri zmanjša tveganje za zdravje ženske in njenega bodočega otroka. Če gre za rojstvo s carskim rezom, je razmik dveh let še posebej priporočljiv.«

Takšna so priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, a se v Sloveniji še vedno rodi preveč otrok, ki so bili nevede spočeti prezgodaj po porodu. Glede na nacionalne podatke pri nas vsaka peta mamica spet zanosi prej kot v dveh letih. To so tvegane nosečnosti, otroci so večkrat rojeni prezgodaj, prelahki, obolevnost in umrljivost mater in novorojenčkov pa je po nepotrebnem večja. Prav tako so nosečnosti v prvih letih po porodu pogosteje neželene in se končajo z umetno prekinitvijo. Tveganje za slabši izid nosečnosti in poroda se ponovno poveča ob zanositvi več kot pet let po porodu, tako da je priporočljiva razlika med posamičnimi zanositvami od dveh do pet let.

Spolno življenje po rojstvu otroka

Številni novopečeni starši se sprašujejo tudi, kaj se bo zgodilo z njihovim intimnim življenjem po prihodu novega družinskega člana. Ali bo spolnost zamrla? »Spolno živ­ljenje prinaša veliko radosti, a ko v naše življenje stopi dojenček ali ko se družina poveča še za enega člana ali članico, ti dogodki zahtevajo prilagoditev in spremembe, ki niso vedno prav lahke in preproste, in zato morda stopi za nekaj časa v ozadje,« opozarja Drglinova.

Partnerja morata uskladiti svoja pričakovanja, privaditi se morata starševstva, novim vidikom družinskega življenja. Poleg tega je spolnost povezana tudi z morebitnimi težavami, s katerimi se lahko srečamo po porodu. »Pomembno je, da partnerja še naprej gradita čustveno in telesno bližino in si tudi glede spolnosti zares prisluhneta. Nekateri pari obnovijo svoje spolno življenje že kmalu po rojstvu otroka, drugi potrebujejo več časa.«

Miti o dojenju

Še ena pomembna poporodna stvar je povezana z dojenjem, češ da ženska med dojenjem ne more zanositi. Res je, plodnost doječe ženske je zmanjšana, a še vedno lahko pride do ovulacije in zanositve, odvisno od tega, kako pogosto ženska doji. Če želite z dojenjem uravnavati plodnost, se pozanimajte, kdaj in kako. Če ženska ne doji, dobi menstruacijo v štirih do šestih tednih po porodu, kar pomeni, da se lahko prva ovulacija zgodi že prvi mesec po porodu. Ženska je torej lahko plodna še pred prvo menstruacijo.

Če ne želite zanositi takoj, se zaščitite. »Ženska lahko za kontracepcijo po porodu izbere dovolj učinkovito in varno kontracepcijo, ki hkrati ne vpliva na dojenje. Dojenje je pomembno za rast in razvoj otroka, opredeljeno pa je tudi kot kontracepcijsko metodo, vendar pod strogimi pogoji: samo v prvih šestih mesecih po porodu, če ob tem ženska nima menstruacije in če izključno doji vsaj na štiri ure podnevi in na šest ur ponoči.

Ob tem teoretično zanosi dva odstotka žensk v šestih mesecih«, pojasnjuje prof. dr. Bojana Pinter, dr. med. z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. V praksi ob dojenju neželeno zanosi precej večji delež žensk, zato po porodu svetujejo bolj zanesljivo kontracepcijo, npr. maternični vložek ali progestogensko hormonsko kontracepcijo, ki ne vpliva na dojenje.

Maternični vložek, s hormonom ali bakrom, se lahko vstavi v maternico že po štirih tednih po porodu, tudi po carskem rezu. Zaščita traja od tri do pet let, odvisno od vrste vložka. Če ženska želi zanositi, se lahko maternični vložek odstrani kadarkoli, zanosi pa lahko že naslednji mesec. Tablete ali trimesečne injekcije lahko ženska dobi že tretji teden po porodu, ker ne vsebujejo estrogena, ne vplivajo na dojenje. Za kondom izkušnje kažejo, da so po porodu dovolj učinkoviti le za pare, ki so na kondom že navajeni in so ga kot redno kontracepcijo uporabljali že pred nosečnostjo.

Neželena mladostniška nosečnost

Ko govorimo o kontracepciji, je pomembno, da nagovarjamo predvsem mlade, svari stroka. Po ocenah kar 225 milijonov žensk po svetu, ki se želijo izogniti nosečnosti, ne uporablja učinkovitih kontracepcijskih metod. Na milijone deklet prisilijo v neželene spolne odnose ali zakon. Mladostniška nosečnost pa pogosto ni namerna izbira, ampak posledica pomanjkanja izobrazbe in slabega dostopa do informacij. Polovica vseh mladostniških porodov se pojavlja v sedmih državah: Bangladeš, Brazilija, Demokratična republika Kongo, Etiopija, Indija, Nigerija in Združene države Amerike.

Neželena nosečnost in porod lahko povsem spremenita življenja mladega dekleta, lahko ji preprečita šolanje in posledično zmanjšata možnost za zaposlitev v prihodnosti. Poleg tega se pri mladoletnih mamicah pojavljajo številne zdravstvene težave, od anemij do spolno prenosljivih okužb in duševnih motenj, denimo depresije.

Besedilo: Maja Sodja
Fotografije: Shutterstock