Mlajši generaciji naziv založbe Jugoton ne pove veliko. Nekoliko starejši in jugonostalgiki pa še kako pomnijo plošče, na katerih je pisalo Jugoton, in marsikatere med njimi imajo danes že pravo zbirateljsko vrednost. Razstavo o založbi pa si lahko do decembra ogledate v Tehničnem muzeju Bistra …
Kaj je pomenila založba Jugoton? To je bila največja glasbena založba in tudi veriga trgovin z glasbo v Jugoslaviji, sedež pa je imela v Zagrebu. Na svoj račun bodo najbolj prišli vsi ljubitelji vinilnih plošč in vsi glasbeni navdušenci, ki se še spomnijo gramofonov in kaset. Irena Marušič iz Tehničnega muzeja pa pravi, da so se za razstavo odločili tudi zato, ker muzej sodeluje v evropskem projektu Zvoki sprememb. Popestrili so jo tudi z izbranimi kosi iz lastne zbirke gramofonov in radijskih sprejemnikov.
Razstava pa je tudi pravi vpogled v več plasti Jugotona, od zgodovine in arhitekture pa do glasbe, dizajna in tehnologijo od leta 1947 do 1991. Na vrhuncu delovanja je imela založba Jugoton milijonske naklade, kar niti ni čudno, saj je bila prva in največja jugoslovanska založba. Svoj prvi stereoposnetek je Jugoton posnel leta 1958, to pa je bila pesem Tam, kjer murke cveto od Avsenikov.
Med najbolj znanimi glasbeniki, ki so izdajali plošče pri Jugotonu, so Bijelo dugme, Azra, Električni orgazam (na sliki spodaj), Idoli, Haustor, Leb i sol, Novi fosili in številni drugi. Od tujih pa Elvis Presley, The Beatles, Madonna, U2, David Bovie. Jugoton je bil namreč v regiji edini pridruženi član svetovnih koncernov. S tem je bil tudi nosilec pravic licenčnih izdaj ameriških in zahodnoevropskih albumov, zato je zelo vplival na razvoj glasbe in sploh na glasbeno dogajanje v nekdanji Jugoslaviji in tudi drugje. Konec je prišel leta 1991, ko so Jugoton privatizirali in danes ga poznamo pod imenom Croatia Records. Plošč ne izdelujejo več, stroji pa so v zagrebškem tehničnem muzeju.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
