Kaj si posameznik najbolj želi pri partnerju? Inteligentnost seveda. Ta lastnost se kar naprej sili v ospredje, ko ljudje razmišljajo o idealnem sopotniku.
Raziskava, ki je zajela več kot 200.000 ljudi iz različnih kulturnih okolij, je razkrila, da je inteligenca na vrhu lestvice zaželenih lastnosti pri moških (sledi ji videz) in številka dve pri ženskah (takoj za duhovitostjo; Lippa 2007). Bistrost je torej pri parčkanju velika prednost.
Ali je lahko kdo preveč pameten, da bi bil zaželen partner?
Kot je v navadi, so raziskovalci zbirali podatke z vprašalnikom, na katerem so udeleženci ocenili želene lastnosti pri partnerju (prva, druga, tretja) in z ocenami od ena do sedem. Tak pristop sicer odkriva podatke o zaželenih lastnostih, kot so duhovitost, prijaznost ali inteligenca, ne ponuja pa odgovora, koliko izbrane lastnosti naj bi imel idealen partner.
Vrstni red in ocena sta lahko tudi varljiva in zapeljeta do sklepa, da je zaželena tudi večja količina izbranih lastnosti. Če je torej cenjena prijaznost, je veliko prijaznosti bolje! Če je zaželen smeh, je krohot še boljši! Če je inteligenca dobra lastnost, je visok inteligenčni kvocient toliko boljši! Morda je v tem tudi nekaj resnice: visok inteligenčni kvocient, na primer, nakazuje paleto zaželenih genskih lastnosti, vključno z ustvarjalnostjo in reševanjem težav, ter namiguje na razgibano tovariško in dolgotrajno zvezo. Dodatna prednost inteligence je še, da so pametni tudi prikupni in seksi.
Toda, ali je kje meja spolni privlačnosti inteligence?
Raziskovalci Gignac, Darbyshire in Ooi (2018) z avstralske univerze Western so se odločili, da bodo piskali odgovor na to vprašanje. Niso se zanašali na vrstni red in ocene, temveč so se poglobili v privlačnost posameznih stopenj inteligence. V vzorcu s 375 udeleženci s povprečnim inteligenčnim kvocientom 100, so sodelujoče prosili, da ocenijo stopnjo privlačnosti (za kratkoročna in dolgoročna razmerja) pri partnerju od ena do 99.
Izsledki so pokazali, da lahko visoka inteligenca škoduje vaši privlačnosti, vsaj do neke mere (Gignac in drugi, 2018). Privlačnost (bodisi seksualna, kratkoročna ali z željo po trajnem razmerju) se je strmo dvigala od 1 do 50, nato se je zlagoma povišala do 75 in dosegla svoj vrhunec pri 90. Tako za moške kot za ženske se je privlačnost končala pri 90, 99 pa jih ni več zanimala. Izbrali bi torej nekaj manj inteligentnega ljubezenskega sopotnika, ali z drugimi besedami visoko inteligentni partnerji so jim bili manj privlačni kot nekaj manj bistri.
Kako pameten je torej preveč pameten? Najbolj zaželena številka 90 ustreza inteligenčnemu kvocientu 120, kar je nekaj več kot en standardni odmik nad srednjo vrednostjo (standardni odklon za IQ je 15). Skratka, pred to mejo višja inteligenca (kot jo opredeljuje IQ) veča privlačnost, po njej začne škodovati. Velja za kratka in trajna razmerja enako.
Je treba oklestiti razum? Dognanja raziskave kažejo, da so izbrane lastnosti sicer zaželene, vendar ne na skrajnem robu. Medtem ko avtorji razmišljajo, da so morda ljudje z izredno visoko inteligenco manj privlačni, ker so ponavadi bolj nerodni v medsebojnih odnosih, ni nikakršnega dokaza, s katerim bi lahko to tezo podprli. Lahko je le odsev (napačnega) stereotipa o inteligentnih ljudeh. Čeprav je bil v raziskavi poudarek na inteligenci, bi lahko ta vzorec prenesli tudi na druge lastnosti. Presežna količina katerekoli lastnosti, četudi zaželene, bi lahko negativno vplivala na dojemanje privlačnosti.
Opomba: manjši del populacije pa visoka inteligenca izjemno vzburi. Tako imenovani sapioseksualci so povsem hladni ob povprečno inteligentnih ljudeh, medtem ko jih intelektualni pogovori spolno vzburijo. Cenijo visoko inteligenco, za partnerji, ki ne izpolnjujejo tega pogoja, se niti ne obrnejo. Gignac je s sodelavci (2018) zatrdil, da taki posamezniki na vprašalniku seveda obkrožijo številko 99.
Vir: Psychology Today
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
