Ste se kdaj vprašali, kako zares vidimo?

Če poznamo delovanje fotografskega aparata, si zlahka predstavljamo, kako deluje naše oko. Prosojno okence na sprednjem delu očesa (roženica) zbira in lomi svetlobne žarke, ki se odbijajo od vsega, kar imamo pred očmi. Prožna leča tik za roženico s spreminjanjem oblike samodejno usmerja vpadle svetlobne žarke, ki se v očesu križajo in na enoslojni mrežnici se pojavi obrnjena slika.

V mrežnici je več kot 126 milijonov živčnih celic, občutljivih za svetlobo. Vse celice svetlobo zaznavajo, nekatere pa imajo dodatno zmožnost, da razlikujejo barve.

Živčne celice v mrežnici se na svetlobo odzovejo tako, da podobo z mrežnice spremenijo v živčne dražljaje in jih po vidnem živcu prenesejo v možgane. Del možganov, odgovoren za vid, vsa prispela sporočila o svetlobi in barvah obdela. Preden vstopita v možgane, se vidna živca iz vsakega očesa križata (križiščno točko imenujemo optična kiazma). Signali iz leve polovice mrežnice levega in desnega očesa gredo v levo polovico možganov in obratno iz desne v desno polovico. Dražljaji potujejo v možgane prek talamusa, ki sporočila loči na dva dela: v enem so informacije o barvi in podrobnostih, v drugem o gibanju in kontrastu. Dražljaji nadaljujejo pot do vidne skorje, v kateri se slika iz obeh očes združi in zrcalno obrne.

Postopek

Sporočila za svetlobo občutljivih celic v očeh po optičnem živcu odpotujejo v možgane

Predmet
Ko svetloba trči v površino predmeta, se odbije in razprši na vse strani.

Leča
Ko gre svetlobni snop skozi lečo, ga leča ukrivi in usmeri na mrežnico.

Usmerjanje
Leča spremeni obliko, ki je odvisna od oddaljenosti predmeta. Svetlobo potem usmeri na mrežnico.

Optični živec
Optični živec prenaša dražljaje iz očesa v možgane.

Optični trakt
Optični živec se širi na območje talamusa, imenovano lateralno genikulatno jedro (LGN).

Optična kiazma
Optična živca iz vsakega očesa se križata v optični kiazmi. Dražljaji z leve strani vsakega očesa potujejo na levo stran možganov in obratno.

Talamus
Talamus leži globoko v možganih in prenaša čutna sporočila. Skrbi za sporočila, povezana z vidom, sluhom in otipom.

Lateralno genikulatno jedro (LGN)
Imamo levo in desno jedro. Delujeta kot prenašalca in pošiljata sporočila v vidno skorjo.

Primarna vidna skorja
Organizirana je kot zemljevid mrežnice. Veliko področje je posvečeno rumeni pegi, torej predelu, ki je odgovoren za natančen barvni vid.

Vidna skorja
Vidna skorja je v ozadju možganov in jo sestavlja šest ločenih delov.

Kratka vprašanja, kratki odgovori

Zakaj ponoči vidimo črno-belo sliko?
Čepnice v očeh so zmožne dati natančno barvno sliko, a zanjo potrebujejo veliko svetlobe. Paličnice se nasprotno odzivajo že na skromno, skoraj mračno svetlobo, ne morejo pa zaznavati barv. Ponoči smo torej odvisni od paličnic, zato je slika bolj zrnata ter obarvana zgolj s črnimi in belimi odtenki.

Zakaj se naš vid z leti čedalje bolj slabša?
S staranjem se zmanjšuje prožnost leče. Ne more več zlahka spreminjati oblike in zato ji bližnji predmeti povzročajo vse večje težave. Na srečo lahko težave odpravimo z očali. Tudi meglena slika (siva mrena) nastane zaradi staranja leče. Vid zato postane neoster. Sivo mreno odpravimo z lasersko operacijo.

Zakaj naše oči skačejo, namesto da bi se gibale gladko in umirjeno?
Gibanje oči nadzoruje možgansko deblo. Če bi se oči gibale gladko in enakomerno, bi videli zamegljene podobe, zato skačejo levo-desno, kot bi preskakovale stopnice. Možgani 'sešijejo' posamezne prizore v 'film', ki ga vidimo kot neprekinjeno gibanje.

Zakaj so pri nekaterih živalih oči nameščene ob straneh glave?
Pri primatih so bolj uporabne naprej obrnjene oči. Natančno morajo oceniti globino pri skokih z drevesa na drevo ali pa se strašljivo zazreti v oči žrtve, da od strahu otrpne. Pri živalih, ki so pogosta hrana za plenilce, so bolj uporabne oči ob straneh. Nenehno morajo oprezati, od kod preži nevarnost, in širši vidni kot jim ponuja malce večjo varnost.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec