V Ljubljani od leta 2015 deluje zavetišče za zavržene rastline, kjer sprejemajo rastline, za katere ne morete skrbeti, hkrati pa tam najdete novo rastlino za svoj dom ali svojo pisarno.
Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek sta prijateljici, slikarki, ki ju poleg ljubezni do umetnosti druži sočutje in naklonjenost do živih bitij, tudi rastlin. Ko je Anamari pred štirimi leti nekje ob Ljubljanici našla žajbelj v lončku, ki ga je očitno nekdo zavrgel, ga je vzela domov in skrbela zanj, da si je opomogel. Iz zapuščenega žajblja se je rodila ideja o zavetišču, kjer bi lahko oddali rastline, za katere iz takšnega ali drugačnega razloga ne moremo skrbeti, taiste rastline pa so na voljo za posvojitev tistim, ki jih potrebujejo ali želijo. Sistem sta pognali prek omrežja Facebook in kmalu se je pokazalo, da je ideja padla na plodna tla. Kaj hitro se je nabralo toliko rastlin, da je doma zmanjkalo prostora, zato sta začeli iskati primeren prostor za hrambo rastlin. Nekaj časa je zavetišče imelo prostore na različnih lokacijah po Ljubljani, danes pa imajo ob Masarykovi cesti začasni prostor, kjer so postavili samooskrbni rastlinjak, kar omogoča enostavno nego rastlin. “V zavetišče prinašajo svoje rastline predvsem posamezniki, ki zanje več ne morejo ali ne znajo skrbeti, na primer nimajo več prostora zanje zaradi selitve ali pa nam jih prinesejo svojci pokojnika, za katerim so ostale rastline,” je povedala Anamari.
Zavetišče si trenutno lahko ogledate v podhodu Ajdovščina v centru Ljubljane, kjer lahko rastline tudi posvojite. “Zeleno zatočišče je del razstave v okviru Bienala oblikovanja BIO26, ki ga v sodelovanju s Centrom za kreativnost organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana, priložnostno zavetišče pa bo tu delovalo vse do začetka februarja,” nam je povedala Anamari, ki skupaj z Evo Jero vsak torek od 16. do 18. ure na široko odpre vrata rastlinjaka, v katerega sta prinesli, takole na palec, okoli 200 najrazličnejših rastlin. Sprehod po majhnem prostoru spominja na tropski gozd, saj je večina rastlin notranjih lončnic, ki izhajajo iz toplih krajev, opazili pa smo tudi korito z jagodami, ki jih je nekdo očitno gojil kar na balkonu. V novem domu se jagode očitno dobro počutijo, saj so sredi zime zacvetele, ob našem obisku pa so bile še na voljo za posvojitev.
“Od leta 2015, odkar je projekt zaživel, sva oddali blizu 500 rastlin. Ob posvojitvi novi skrbnik rastline plača prispevek za oskrbo in material, neke vrste posvojnino, s katero zavetišče delno pokriva svoje stroške,” je povedala Eva Jera in nam pokazala lični zvezek, v katerega zapisujeta verze, večinoma s humornimi opisi rastlin, besedila pa dopolnita z ilustracijami. Navsezadnje sta slikarki, ki se zgolj ljubiteljsko ukvarjata tudi z rastlinami. Izvedeli smo še, da je treba ob posvojitvi podpisati tudi pogodbo, ki je nekakšna etična zaveza, da bomo za rastlino lepo skrbeli. Ker sta umetnici, ponujata posvojiteljem na izbiro dve pogodbi. Prva je vnaprej natisnjena, na drugo pa ima posvojitelj možnost narisati svojo rastlino. Tako nastaja zanimiva zbirka ilustracij rastlin, ki so prek zavetišča našle novi dom. Anamari in Eva Jera sta nam še povedali, da je v času, ko zeleno zatočišče deluje v podhodu Ajdovščina, novi dom dobilo nekaj deset rastlin, posvojitelji pa jih bodo domov lahko odnesli februarja, ko se zaključi razstava BIO26, neoddane rastline pa se bodo selile nazaj na Masarykovo.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
