Številni so mislili, da je bil največji bogataš v bivši "Jugi" Tito, a to je daleč od resnice (poglejte, kdo ga je prehitel)

Ko gre za premoženje v nekdanji Jugoslaviji, je prvo ime, ki pride na misel, Josip Broz Tito. Čeprav je bilo mogoče v preteklosti pogosto slišati, da »vse, kar je bilo Brozovo, ni bilo njegovo«, to pravzaprav pomeni, da Tito osebno ni imel formalnega premoženja – vse, kar je uporabljal, je pravzaprav pripadalo državi, on pa je imel pooblastila, da uporablja premoženje. 

Državno premoženje pa je bilo veliko: rezidence po vsej državi, Brioni, luksuzni vlaki, letalska flota in jahta Galeb. Tito je občasno bival v vilah – včasih za sprejem tujih delegacij, včasih zasebno. Užival je v razkošju, ki je bilo za navadne državljane nedosegljivo, piše BBC.

In za katere objekte je šlo? Tukaj je seznam: 

• Dedinje (Užička 15) – prva Titova hiša po prevzemu oblasti, v kateri je živel od 1946. do 1979. leta.
• Beli dvor – prej je pripadal kraljevi družini Karađorđević, danes je v lasti države.
• Brioni – otoki, kjer je Tito sprejemal tuje delegacije in preživljal poletne mesece.
• Vila v Kumrovcu – rojstna hiša, danes v lasti Ministrstva za državno premoženje Hrvaške.
• Vila Dalmacija v Splitu – v lasti mesta Split, oddaja se po visoki ceni.
• Vili na Bledu in v Ohridu – uporabljeni v Sloveniji in Severni Makedoniji.
• Vila v Bugojnu – nekdanja lovska rezidenca, danes zapuščena.
• Bunker v Konjicu – zgrajen v 1950-ih za primer jedrskega napada, danes v lasti Ministrstva za obrambo BiH.
• Vila Galeb in Vila Lovćen v Črni gori – danes v najemu državnih oblasti.

Tito je imel tudi luksuzne vlake in letalsko floto, jahte pa so služile tako za potovanja kot za sprejem visokih gostov, med katerimi so bili Fidel Castro, Eleanor Roosevelt, Sophia Loren, Indira Gandhi in britanska kraljica Elizabeta II.

Jugoslovanska revija TOP je leta 1988 objavila seznam najbogatejših državljanov, zanimivo pa je, da med njimi ni bilo niti enega politika.

Po seznamu Davčne uprave iz februarja 1989 so največje dohodke prijavljali zasebni gostinci, pevci in skladatelji narodne glasbe, potujoči trgovci, predstavniki tujih podjetij, nogometaši, likovni umetniki, novinarji in univerzitetni profesorji.

Največji zaslužki po mestih so bili naslednji:

• Beograd: pevec narodne glasbe 
• Zagreb: trgovski predstavnik
• Ljubljana: akademski kipar 
• Skopje: zasebni gostinec 
• Za Sarajevo ni dostopnih podatkov.

Od objave teh podatkov je minilo več kot 30 let, sistem pa se je medtem bistveno spremenil. In dandanes? No, precej drugače je, kajne?

Povzeto po: portal Radiosarajevo.ba

Preberite še: Posvojila je otroka romskega porekla. Kar ga je slišala reči konec srednje šole, ji je razparalo srce